Sada je: 17 stu 2017 22:56.





Započni novu temu Odgovori  [ 27 post(ov)a ]  Stranica Prethodna  1, 2, 3
 MOZAIK 
Autor/ica Poruka
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4936
Post Re: MOZAIK
Mozaik je delo dr. Ivana Marka RUPNIKA - jezuita in teologa

Kapela v rezidenci katoliškega nadškofa v Beogradu
Nadbiskupski Ordinarijat, Svetozara Markoviča 20, 11000 Beograd, Srbija

Mozaična poslikava izhaja iz ikonografskega prizora, ki je globoko usidran v krščanskem izročilu. Gre za srečanje med Marijo iz Nazareta, Devico in Božjo Materjo ter Elizabeto, Zaharijevo ženo in materjo Janeza Krstnika. Za naše kraje vsekakor velja omeniti čudovit mozaik s tem motivom iz 6. stoletja, ki se nahaja v Poreču.
V Svetem pismu najdemo osnovne elemente, iz katerih se razvije teologija in duhovnost tega srečanja. Elizabeta je bila nerodovitna. Nerodovitnost je razglasitev človekove nemoči, da bi dal življenje. Bog je posegel v njeno nerodovitnost, da bi ta čudež postal znamenje vere Marijinega deviškega materinstva.


srečanje

Marija je devica. Devištvo pomeni, da se človek zavestno umakne in da prednost Gospodu, ki je Življenje in ki edini daje življenje. Elizabetina nerodovitnost postane znamenje za rodovitnost Marijinega devištva. Protagonist tega srečanja je v prvi vrsti Marija, vendar prav Elizabetin pozdrav v njej sproži najlepši hvalospev, kar jih je človek izpovedal Gospodu. Iz tega sledi, da gre pri srečanju za resnično vzajemnost, ki je onstran vseh protagonizmov. Še več, izkaže se, da je to srečanje mogoče prav zaradi odprtosti in ponižnosti, ki je skupno obema ženama. Onkraj vseh razmišljanj, dejstev in logičnih zaključkov, je Elizabetina neplodnost dejansko postala Božje znamenje Devici Mariji.
Srečanje med Elizabeto in Marijo je dejansko srečanje med »notranjima človekoma«, med človekoma, ki ju ti dve ženi nosita in od katerih je eden pravi Bog in pravi človek.
Mozaik želi pokazati, da Marija prihaja kot Mati Gospoda in Odrešenika. »Mandylion« (medaljon) Kristusa, ki ga Marija z vso nežnostjo drži in sprejema, razodeva odnos med Marijo in Besedo, ki jo je sprejela, v sebi nosila in ljubila tako, da je ta v njej postala meso, človek, Obličje. Elizabeta razpre roke v znamenje sprejetja, objame Marijo in z njo Gospoda in Odrešenika.
Nad Elizabeto je upodobljen Krstnik s školjko krščevanja. Njegove roke posnemajo gib rok njegove matere Elizabete. Marija prihaja kot Božja Mati in v sebi prinaša Odrešenika, Elizabeta pa jo sprejema kot mati tistega, ki bo pri krstu v reki Jordan pokazal na Odrešenika. Elizabeta je v evangeliju prva, ki Marijo prizna kot Odrešenikovo Mater, kar je povsem razumljivo, saj v sebi nosi tistega, ki bo pripravil pot Gospodu in Odrešeniku. V srečanju teh dveh žena se dejansko srečata Kristus in Krstnik. Iz tega razumemo, da je pri srečanju – in pomenljivo mesto srečanja je tudi Beograd - pomembno, da drug v drugem prebujamo notranjega človeka.
Zaradi tega, po čemer v nas kliče Sveti Duh in po čemer v nas hrepeni Kristus, smo poklicani, da se srečamo. Srečanje bo tako vedno bolj samo izraz, poteza, uresničenje tega, kar v nas prebuja Kristus in tisti notranji človek, ki po njem hrepeni in si ga želi.



Obiskanje Device Marije
Kapela v rezidenci katoliškega nadškofa

Namen dekorativnega dela mozaika je, da v človekovem srcu prebudi občutek skladnosti in lepote, se pravi tisto razpoloženje srca, ki omogoča pravo spoznanje vsebine skrivnosti in nauka, izraženega v podobah in pri bogoslužju.
V tem predelu mozaika, kjer se skladno srečujejo geometrični deli in povsem svobodne igre kamnov in barv, velikih in malih dimenzij, hrapavih in gladkih površin, živih in močnih barv ter kamnito skromnih pigmentov, dragocenosti zlata in preprostosti zemlje, prikličeta človekovo pozornost dva plapolajoča trakova kristoloških barv, ki s svojo dinamiko omogočata očem stičišče ravno med Elizabeto in Marijo.


Detajl:Janez Krstnik, Elizabeta in Marija - Kapela v rezidenci katoliškega nadškofa

Pri izhodu iz kapele nas nagovori angel, ki razgrne pred nami pergament, ki je v vsej ikonografiji simbol Božje Besede (nadangel Gabrijel): »Bog te blagoslovio, čuvao, licem svojim obasjao, milostivo pogledao, mir ti podario«. (Gospod naj te blagoslovi, razjasni naj svoje obličje nad tabo, naj ti izkaže milost in ti podeli svoj mir).
Iz kapele odhajamo blagoslovljeni, kar pomeni od Boga poslani. Veliki pergament, za katerim je skrit skoraj cel angel, nam kaže, da je naše bistvo Božja Beseda, s katero smo bili poklicani v življenje in po kateri oblikujemo naše življenje in našo osebo. Bolj ko bo naša oseba sledila Besedi, bolj bomo postajali v našem telesnem, zemeljskem in človeškem življenju podobni Kristusu.


Angel Gabriel


23 ruj 2010 00:43
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4936
Post Re: MOZAIK
Kapiteljska dvorana v rezidenci katoliškega nadškofa v Beogradu
Nadbiskupski Ordinarijat, Svetozara Markovica 20, 11000 Beograd, Srbija

V kapiteljski dvorani je upodobljen križ z zavetniki Evrope. Križ je v ikonografski govorici najgloblji, najbolj radik*len simbol srečanja. Sveti zavetniki Evrope (Benedikt, Ciril in Metod, Katarina Sienska, Brigita Švedska, Edith Stein) so skupaj z Janezom Pavlom II., navdihovalcem tega mozaika, postavljeni v poveličan križ. Križ je skrivnost Božje ljubezni, torej živa stvarnost, zato ni nekaj geometričnega, ampak nakazuje jadro v vetru in nima niti okvira, ni zaprt, ker je brez meja. Tudi v Evropi se srečanje med narodi in kulturami odvija preko konkretnih oseb, v kolikor te osebe postajajo podobne Osebi, po podobi katere smo ustvarjeni.



Pogled na celoto - Kapiteljska dvorana v rezidenci katoliškega nadškofa


Kristusovo obličje, zgoraj sveti Benedikt - Kapiteljska dvorana v rezidenci katoliškega nadškofa


Sveta Ciril in Metod - Kapiteljska dvorana v rezidenci katoliškega nadškofa


Sveta Brigita Švedska in sveta Katarina Sienska - Kapiteljska dvorana v rezidenci katoliškega nadškofa


Sveta Tereza Benedikta od Križa (Edith Stein) in Janez Pavel II. - Kapiteljska dvorana v rezidenci katoliškega nadškofa



23 ruj 2010 00:59
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4936
Post Re: MOZAIK
Cerkev sv. Janeza Krstnika v Smederevu
Nemanjina 7 - 11300 Smederevo, Srbija

Cerkev je posvečena sv. Janezu Krstniku. Ker pa je ves smisel življenja Janeza Krstnika v tem, da je prepoznal Kristusa in nam ga pokazal, je središčni lik Jezus Kristus.


Pogled na celoto - Cerkev sv. Janeza Krstnika


Janez krstnik kaže na Kristusa - Cerkev sv. Janeza Krstnika

Janezov evangelij – kjer ima Janez Krstnik pomembno mesto – poudari, da je Krstnik prvi pokazal na Kristusa kot na Jagnje Božje, ki jemlje nase greh sveta.


Janez Krstnik - Cerkev sv. Janeza Krstnika

Prizorišče ob reki Jordan, kjer je Krstnik krščeval, je prizorišče pokore in priznanja grešnosti, torej prizorišče človeštva, ki v svoji resnici prepozna svojo korenito in bivanjsko potrebo po odrešenju. Ko Janez Krstnik zagleda Kristusa, vzklikne: "Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta" (Jn 1,29). V hebrejski miselnosti je bilo jasno, za kakšno Jagnje gre in kaj pomeni vzeti nase greh. V vsej stari zavezi se namreč podoba jagnjeta navezuje na Gospodovega služabnika, ki gre v smrt, da bi odkupil grehe svojega ljudstva in je "kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol, in kakor ovca, ki umolkne pred tistimi, ki jo strižejo" (Iz 53,7).

Ecce Homo - Cerkev sv. Janeza Krstnika


Kot apostol Filip razloži etiopskemu evnuhu (prim. Apd 8,31-35), se je vse to uresničilo v vsem življenju Jezusa Kristusa, vrhunec pa je bilo njegovo trpljenje, med katerim je "molčal" pred člani vélikega zbora (prim. Mt 26,63) in ni dal odgovora Pilatu (prim. Jn 19,9), vse do smrti na križu. Zato mozaik upodablja Kristusa v trenutku, ko ga vojaki zasramujejo in ga ogrnejo s škrlatnim plaščem (prim. Mt 27,28), ki je prepojen s človeško krvjo. Prav tedaj se izpolnijo preroške besede in Kristus nas kot egiptovsko velikonočno jagnje s svojo žrtvijo odkupi iz vsakršnega suženjstva, da bi postali "svet narod" in "kraljestvo duhovnikov" (prim. 2 Mz 19,6).


Marija v drži deisis - Cerkev sv. Janeza Krstnika

Na desni strani je Božja Mati v značilni drži deisis, povzema pa tudi ikonografski vzorec Hodighitrije, ki kaže pot. Marija-Hodighitrija vidi človeško potrebo po odrešenju in kaže na svojega Sina – Odrešenika. Tako pride do ujemanja dveh rok, ki kažeta na Kristusa: roka Janeza Krstnika in roka Marije.


23 ruj 2010 01:11
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 03 lip 2010 22:41
Postovi: 877
Spol: žensko
Post Re: MOZAIK
[aplau] Marta ovo su zaista predivni mozaici!!! Bogu hvala za tu ljepotu koju nam je podario davši talent stvaraocima ovakvih djela :sll:


25 ruj 2010 21:32
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 03 lip 2010 22:41
Postovi: 877
Spol: žensko
Post Re: MOZAIK
Prikaz bizantskih careva na mozaicima u Aja Sofiji

U Aja Sofiji sačuvan je jedan od najvećih korpusa prikaza careva u mozaicima. Oni su zavjetni mozaici, na kojima su carevi prikazani kako prinose darove ili se klanjaju Kristu i Bogorodici. Smješteni na zidovima crkve, u prostoru gdje se obično smještaju likovi svetaca, i sami carevi, prikazani s aureolama na glavi, doživljavaju se kao sveti likovi.


Prikazi careva u Aja Sofiji

U Konstantinopolu u XI. stoljeću razvija se posebni tip zavjetnih slika. Na njima je prikazan Krist ili Bogorodica koji sjede na prijestolju između cara i carice. Aja Sofija koja je bila dvorska crkva, bila je osobito pogodna za takve prikaze.4


Bogorodica između careva Justinijana i Konstantina


slika


Ovaj mozaik nalazi se na južnom portalu u narteksu, a nastao je oko 990. g. Njegov naručitelj vjerojatno je bio car Bazilije II. koji je osobito štovao ovu dvojicu svojih velikih prethodnika. Iako se kao vrijeme njegovog nastanka uzima kraj X. st., postoje neke sumnje u ovu dataciju.5 Na mozaiku je u sredini prikazana Bogorodica na prijestolju, u čijem krilu sjedi Krist s perom i svitkom u rukama. S lijeve strane prilazi im car Justinijan koji u rukama nosi model crkve Aja Sofije. Sa suprotne strane stoji car Konstantin s umanjenim modelom grada Konstantinopola, koji je po njemu dobio ime. Ove zavjetne darove prinose Bogorodici. Format mozaika je polukružan, a u njemu vidimo i naznaku prostora. Iako je njegova pozadina zlatna, donji dio, na kojem stoje likovi je zelene boje, te tako označava tlo. Glave svih likova, pa tako i dvojice careva, obrubljene su aureolama, tako stavljajući i same careve u božansku, odnosno svetačku domenu. Mozaik je vrlo minuciozno izveden, s puno detalja na odjeći i krunama careva. Pokraj njih nalaze se različiti natpisi koji slave njihovu vladavinu. „Ovaj mozaik nije samo puki likovni prikaz zadane teme nego pokazuje jasnu povezanost Crkve i države s Bogom koji blagoslivlja crkvu, vladara i državu (grad).“.6 Označavanje slavnih predaka, te makete glavnoga grada Carstva, i glavne crkve u tome gradu, nagoviješta obnovu grada i Carstva pod Bazilijem II.

Pantokrator između cara Konstantina IX. Monomaha i carice Zoe


slika


Na ovome mozaiku, koji se nalazi u južnoj galeriji, prikazana su tri lika. Središnji je Krist Pantokrator koji sjedi na prijestolju, a lijevo i desno od njega nalaze se car Konstantin IX. Monomah i carica Zoe. Carica i car obučeni su u raskošnu odjeću, ukrašenu dragim kamenjem i biserima, dok je Kristova nešto jednostavnija. Konstantin nosi vreću zlata, a Zoe svitak na kojemu su popisane njene donacije Crkvi, prema čemu možemo vidjeti da se ovdje radi o zavjetnom mozaiku. Nastao je u periodu između 1028. i 1034. godine, no 1041. je djelomično otučen, te je napokon 1042. dovršen u izmijenjenom obliku.7 Razlog tome je bio slijedeći: carica Zoe bila je udata za cara Romana III. Argirija, koji je umro 1034. g. No, 1041. g. Mihajlo V. je preuzeo vlast, protjerao Zou i otukao mozaik, međutim, narod ju je pozvao da se vrati, te se ona ubrzo nakon svog povratka udala za Konstantina Monomaha. Nakon što je 1042. g. mozaik bio obnovljen, umjesto Romana III. prikazan je novi car – Konstantin.8 Ovdje dakle vidimo kako se bizantska dvorska i državna politika mogla odraziti i u jednom umjetničkom djelu i njegovoj povijesti. Stilski se ovaj mozaik nadovezuje na djela iz IX. i X. st., koja se također nalaze u Aja Sofiji. No, lik Krista je nešto drugačiji od uobičajenih tipova prikazivanih u ovom razdoblju. Ovakvog Krista bi očekivali kasnije, u XI. st. Objašnjenje za ovaj stilski odmak leži u činjenici da su sve tri glave kasnije restaurirane, što je prvi zamijetio Whittemore zbog toga što su pločice mozaika deblje na mjestima gdje su prikazane glave.9

Bogorodica s carem Ivanom II. Komnenom i caricom Irenom

slika


Mozaik se nalazi na istočnom zidu južne galerije. Stilski je vrlo sličan prethodnome, koji se također nalazi u južnoj galeriji. Središnji lik je Bogorodica u plavom maforiju koja u rukama drži maloga Krista. Car Ivan II. Komnen i carica Irena obučeni su u raskošnu odjeću, sa krunama na glavi, a u rukama drže iste predmete kao i Konstantin i Zoe u prethodnom mozaiku. Car drži vreću zlata, a carica svitak. Bogorodica ima ravne usnice, kao i Krist, te izbočene obraze koji su vrlo tradicionalno modelirani i na sva tri lika u prethodnom mozaiku. Krist ima pomalo prijeteći izraz (gotovo odraslog čovjeka, a ne djeteta) koji je u kontrastu s Bogorodičinim smirenim izrazom. Portreti su ovdje točniji nego kod prikaza Konstantina i Zoe, što je vjerojatno rezultat kasnije restauracije. Prikaz Ivana Komnena pokazuje izražajnu osobnost, dok je carica, o čijoj ljepoti su pisali još i suvremenici,10 prikazana na možda više konvencionalan način.

Krist i car Leon Mudri


slika


Nalazi se iznad glavnog ulaza iz narteksa u brod. Krist je prikazan na prijestolju, desnom rukom blagoslivlja, a u drugoj drži natpis. Na lijevoj strani mozaika pred Kristom ničice kleči car Leon Mudri. U medaljonima s njegove lijeve i desne strane nalaze se Bogorodica i arkanđeo Gabrijel. Ovdje prikazani, oni su carevi duhovni zagovarači, njihovo pojavljivanje ovdje može označavati njihovo carsko patronatstvo.13 Leon je bio prvi nasljednik cara Bazilija, koji je osnivač makedonske dinastije. O ovom prikazu piše suvremenik Antun od Novgoroda, 1200. g. slijedeće: „…veliki prikaz iznad vrata koji prikazuje cara i gospodara Leona Mudrog s dragim kamenom na njegovom čelu koji noću osvjetljava crkvu Aja Sofije“.14 Dragi kamen bi mogao biti križ od bisera iznad careve dijademe. Ako je ova luneta još iz razdoblja Leona VI., onda pokazuje kontinuitet izrade mozaika u Aja Sofiji počevši od njegova prethodnika Bazila Makedonskog. Bazilov Život ne spominje druge mozaike koji su povezani s njegovim patronatstvom, iako je stil IX. st. vidljiv i u drugim mozaicima ove crkve.15

Značenje ovih mozaika

Upoznavanjem sa stilom, ikonografijom i smještajem ovih mozaika, možemo donijeti i neke zaključke o njihovom značenju. Kao prvo, potrebno je još jednom naglasiti ulogu i položaj bizantskoga cara, basileusa. Uz civilnu vlast, imao je i velike ovlasti u crkvenim pitanjima (primjerice, razdoblje ikonoklazma je i započeto i završeno od strane careva). U likovnim prikazima, carevi i carice su osim atributa svoje svjetovne vlasti, te raskošne odječe optočene biserima i dragim kamenjem, imali i aureolu. Time ih se označavalo kao svetačke, odnosno božanske likove. Na većini mozaika koji su ovdje predstavljeni, carevi i carice se nalaze u društvu Bogorodice ili Krista. No, oni ovdje nisu u ravnopravnom položaju, nego carevi prinose darove ili se klanjaju Bogorodici, odnosno Kristu. Iz toga se izvlači zaključak da su ovo definitivno zavjetni mozaici. Njihova namjena se osobito može vidjeti i kod atributa koji nose carice (primjer: Zoe i Irena), a to je svitak s popisom carskih zadužbina. Car s druge strane nosi vreću sa zlatom. Iz toga možemo zaključiti da su svojim darovima Crkvi na ovome svijetu, htjeli sebi osigurati mjesto na onome svijetu. A kako bi to još naglasili, radili su ovakve zavjetne mozaike u glavnoj konstantinopolskoj crkvi – Aja Sofiji. Time bi podsjećali i običan puk da slijedi njihov primjer (naravno, u skladu sa svojim mogućnostima), te bi pokazali svoj čin i time naglasili svoju velikodušnost i poniznost pred Bogom. S druge strane oni na ovaj način pokazuju i malom čovjeku, koji prolazi kraj tih mozaika, o njihovoj velikodušnosti i pravom religioznome životu, te ga istovremeno potiču da slijedi primjer svoga cara. Naravno, na ovaj način i slika cara ostaje zapamćena na zidovima dvorske crkve, da bi ga se i slijedeći naraštaji mogli sjećati i pamtiti kao dobrog i pravednog vladara.


(Preuzeto sa: medievalwall.com)


25 ruj 2010 22:00
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4936
Post Re: MOZAIK
Kapela Božje Modrosti v študentskem domu Janeza F. Gnidovca v Zavodu sv. Stanislava - Ljubljana/Šentvid

Sveta Marija, Mati Božja, Sedež Modrosti je priljubljena predvsem v vzhodni krščanski duhovnosti. Marija ne sedi na nekem posebej poudarjenem prestolu, ker je ona sam prestol za Modrost. Samo živa oseba je lahko prostorje za Božjo Modrost, ne pa stol, ki je predmet. Božja Modrost, ki so ji kristjani na vzhodu posvetili največje svetišče – Hagio Sophio v Carigradu, je ena temeljnih razsežnosti za razumevanje Boga, človeka in stvarstva. Božja Modrost je živa, je intimna Bogu, je njegova živa misel, vizija in sreča ustvarjanja. Zato jo Vladimir Solovjov imenuje "angel varuh stvarstva". Modrost je prisotna ob stvarjenju, zato vidi, kakšno je stvarstvo, ko prihaja iz Stvarnikove roke. Zato ni le zamisel stvarstva, ampak Božji spomin.

Pogled na celoto Kapela v študentskem domu Janeza F. Gnidovca v Zavodu sv. Stanislava

Neustvarjeno Modrost je naše izročilo videlo predvsem v Svetem Duhu in Kristusu. Ta povsem poosebljena Božja Modrost pa se daje v delež v ustvarjeni modrosti, ki se daruje človeku in je prisotna v vsem stvarstvu. Gre torej za živo počelo misli in spomina, ki vodi v življenje, ki ne mine, in usmerja življenje in sploh vse k živi osebi, njej v dobro. Prav zaradi tega ima Marija poseben privilegij glede Božje Modrosti. V njej je Beseda postala telo, človek. Njen Sin, Božja Beseda, Sin Očeta je Odrešenik vseh ljudi. Po Mariji je prišlo Dobro, Božja Ljubezen za vsakega človeka.
Stari sveti očetje so videli v liri najbolj primerno podobo Modrosti. Strune tega glasbila izražajo ubranost in skladnost. Vsaka struna posebej je povsem jasna in čista in se zliva z drugimi na miren način, ustvarjajoč izvrstno harmonijo. In Božja Modrost dejansko hrani to organsko celoto vsega, kar biva. Modrost je povezanost vsega in vsakega detajla s celoto. Marija je upodobljena v obliki lire. Sedi na blazini, ki je lahko zelen pašnik in tudi vrh gore; s tem je poudarjen ta organski odnos med zemljo, kozmičnim stvarstvom, človekom in Bogom. Modrost gleda vedno vse in vidi odnose, ki vse povezujejo.

- detajl - Devica Marija, Sedež Modrosti

Salomon sestopi s prestola, je bos, razpasan, pokrivalo ima razvezano in prosi za Modrost. Kralj vlada in, kot vemo, je v Svetem pismu imenovan "glava". Podobno kakor oče v družini. To pomeni, da mora kralj zagotavljati enotnost, skladnost celega organizma. Če glava ne deluje pravilno, celo telo deluje neskladno, konfliktno in zato oboli in umre.

- detajl - Kralj Salomon

In ker je kapela v študentskem domu, je še toliko pomembnejša podoba Salomona in Sedeža Modrosti, kajti priti do vizije enotnosti ni stvar človeka samega, ampak je dar Modrosti. Eksegeza nam pojasni, da Salomon ni prosil neposredno za modrost, ampak za učljivo srce. Modrost pa je ravno misel v srcu, misel, ki misli z ljubeznijo.

- Škof Janez Frančišek Gnidovec - v okt. 2010 - proglašen za božjega služabnika


Na drugi strani stoji škof Janez F. Gnidovec. Obličje je v nekem smislu delno podobno sv. Frančišku, delno pa Kristusu. Tako kot v starem krščanstvu: svetnik, "prepodobniji", je podoben nekemu drugemu svetniku in končno Kristusu. Drža pa je Gnidovčeva: skromna, uboga, dobrohotna, asketska in povsem razpoložljiva. Gnidovec je postavljen pred ozadje na tak način, da čimbolj izstopa, kar pripomore k vtisu, da je med nami.

- Detajl - Kapela v študentskem domu Janeza F. Gnidovca v Zavodu sv. Stanislava

Mandorla, v katero je položena sv. Marija, Sedež Modrosti, se prav preko Gnidovca odpira v ves prostor, tako da svetloba, zlato in ljubezen Svetega Duha lije na vse in zajame vse v živo občestvo. Le v občestvu lahko raste misel, znanje in zori v modrost, ki sprejema Božjo Modrost.

- Detajl -

Iz centro Aletti


02 lis 2010 20:55
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 09 kol 2009 11:14
Postovi: 1441
Spol: žensko
---------
Post Re: MOZAIK



10 stu 2010 18:12
Profil Pošalji e-mail
Prikaži postove “stare”:  Redanje  
Započni novu temu Odgovori  [ 27 post(ov)a ]  Stranica Prethodna  1, 2, 3


Online

Trenutno korisnika/ca: / i 0 gostiju.


Ne možeš započinjati nove teme.
Ne možeš odgovarati na postove.
Ne možeš uređivati svoje postove.
Ne možeš izbrisati svoje postove.
Ne možeš postati privitke.

Forum(o)Bir:  
cron