Sada je: 24 lip 2019 20:14.





Započni novu temu Odgovori  [ 10 post(ov)a ] 
 Š M A R N I C E 2011 
Autor/ica Poruka
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4998
Post Š M A R N I C E 2011
Letošnje Šmarnice želim posvetiti našemu dragemu blaženemu svetemu očetu Janezu Pavlu II.


iz obiska v Sloveniji leta 1996 - Postojna

Bl. sv. oče Janez Pavel II. je poimenoval današnjo nedeljo za Nedeljo Božjega Usmiljenja.
Samo nekaj besed o tem velikem in za celotno človeštvo tako pomembnem prazniku.


"Poljska redovnica sv. Favstina Kowalska
je v prejšnjem stoletju svetu pričala o Jezusovem usmiljenju. Jezus ne želi, da bi ljudje trpeli v svojih grehih, ampak želi vsakemu, ki je odprt, izkazati svoje usmiljenje. Težko je bilo njeno delo, da je svet prepričala, kako je Bog usmiljen. Do takrat je namreč bilo v krščanski miselnosti še precej navzoče janzenistično pojmovanje, da je Bog strog sodnik, ki človeka hudo kaznuje za vse njegove prestopke. Ker je človek slab, je skoraj nevreden, da bi se Bog izkazal milostljivega nad njim. Tudi glede evharistije so bili janzenisti zelo strogi. Pogosto prejemanje obhajila tako ali tako ni bilo v navadi. Kak strog janzenistično usmerjeni župnik je ob koncu leta celo vesel zapisal v kroniko: »Letos nisem podelil nobenega svetega obhajila.«

Tako pojmovanje gotovo ni v skladu z Božjo ljubeznijo. Če je Bog sama ljubezen, ne more s človekom tako postopati. Bog, ki je ljubezen, je tudi usmiljen in razume človeka, da marsikdaj ne ve, kaj dela. Jezus je na križevem potu molil za svoje mučitelje: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!«(Lk 23,34.) Ko je bil že pribit na križu, se je usmilil desnega razbojnika in mu obljubil, da bo še tisti dan v raju.

Z gotovostjo smemo misliti, da je ravno usmiljenje glavna značilnost Božje ljubezni. Če bi Bog ne bil usmiljen, bi ne bil ljubezen. Božja ljubezen je popolnoma svobodna in je ne nagiba k dejanju noben drug nagib kot čisto ljubezensko hotenje. Božja ljubezen je tudi zvesta in se ne spreminja, četudi človek Bogu ne vrača ljubezni za ljubezen. Po človeško bi lahko rekli, da neskončno potrpi s človekom in se ga vedno znova usmili, ko se obrne k njemu. Prerok Izaija tako lepo oznanja Božje usmiljenje svojim izgnanim rojakom. Zagotavlja jim, da se Bog njihovih pregreh ne bo spominjal in se jih bo usmilil. Vriskajte, nebesa, in raduj se, zemlja, gore, zaženite vrisk! Kajti GOSPOD tolaži svoje ljudstvo in se usmili svojih ubogih. Hči sionska pa pravi: »Zapustil me je GOSPOD, Gospod je name pozabil.« Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. Glej, na obe dlani sem te napisal, tvoje obzidje je vedno pred menoj (Iz 49,13–16).

Božje usmiljenje je močnejša vez do človeka kakor pa vez matere do svojega otročiča. Ta vez usmiljenja se kaže tudi v evharistiji. Bog se tako želi združiti s človekom in mu izkazati usmiljenje, da je Telo svojega Sina popolnoma prepustil človeškim rokam. Božje Srce kipi od usmiljenja, zato se nikoli ne vpraša, ali je ta ali oni človek vreden njegove milosti, njegove ljubezni. Bog ljubi vedno do konca, do zadnjega vlakna svojega Božjega Srca. Bog hoče priti v vsako srce in vsakemu človeku hoče izkazati svoje neskončno usmiljenje. Ne zavrže niti človeka, ki ga ne mara, ampak mu izkazuje naklonjenost, da bi se njegovo srce morda le odzvalo božji ljubezni.

Da bi nam izkazal svoje neskončno usmiljenje, se je pripravljen ponižati v skrajne globine človeške hudobije in greha. Pusti se položiti tudi v nevredno srce, pusti, da ga zgrizemo, použijemo. Iz evharistije sije tako močna usmiljena ljubezen zato, da bi vsaj malo otoplila zmrzal greha, ki vklepa človeška srca. Za Boga noben človek ni izgubljen, marveč neskončno dragocen in vreden njegovega usmiljenja. Samo človek s svojo svobodno odločitvijo se more odreči Božjemu usmiljenju. Če pa Bog najde v človeku vsaj kanček pripravljenosti, takoj in v preobilju izkaže usmiljenje . "





01 svi 2011 15:32
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4998
Post Re: Š M A R N I C E 2011




02 svi 2011 10:32
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4998
Post Re: Š M A R N I C E 2011




02 svi 2011 11:14
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4998
Post Re: Š M A R N I C E 2011


Janez Pavel II. bo za blaženega razlašen 1. maja 2011





Janez Pavel II. bo za blaženega razglašen 1. maja letos, na
2. velikonočno nedeljo oziroma nedeljo Božjega usmiljenja.
Slovesnost bo v Vatikanu vodil papež Benedikt XVI., ki bo tudi podpisal odlok o beatifikaciji in torej tudi priznanje čudeža na njegovo priprošnjo.

Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je potrdil, da bodo posmrtne ostanke Janeza Pavla II. prenesli v kapelo sv. Sebastjana v vatikanski baziliki. Pri tem krste ne bodo odpirali in torej ne bo t. i. ekshumacije. Godovni dan bodočega blaženega bo znan pozneje, določila pa ga bo Kongregacija za bogoslužje.

Papež Benedikt XVI. je priznal nenadno in nerazložljivo ozdravljenje francoske redovnice Marie Simon-Pierre, ki je bolehala za Parkinsonovo boleznijo v poznem stadiju razvoja. Potem ko se je junija 2005 za ozdravljenje priporočila Janezu Pavlu II., je Parkinsonova bolezen povsem izginila. Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Amato, je v pogovoru za Radio Vatikan pojasnil, da je imel postopek za beatifikacijo dve olajševalni okoliščini. „Prva je papeški spregled od petletnega čakalnega obdobja pred začetkom postopka, druga pa je hitrejša obravnava, zaradi česar ni bil uvrščen na čakalno listo. Kar zadeva proceduralno strogost in natančnost, pa ta postopek ni imel nikakršnih olajšav. Obravnavali so ga enako kot vse druge in spoštovali vse korake, ki jih predvideva zakonodaja Kongregacije za zadeve svetnikov. Lahko ugotovim celo, da je bil ta postopek ravno zaradi dostojne počastitve spomina na tega velikega papeža obravnavan posebej skrbno, da bi razblinili sleherni morebitni dvom in presegli vsako težavo,“ je še dejal kardinal Amato.

Novico je za Vatikanski televizijski center (CTV) že komentiral tudi njegov direktor oziroma vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi. Čast oltarja, ki sedaj čaka Janeza Pavla II., je priznanje izjemnosti njegovega odnosa z Bogom in njegove vloge človekovega "srednika" v nebesih. Po njegovih besedah naše pozornosti danes ne privabljajo toliko dela Janeza Pavla II, ampak predvsem njihov duhovni izvir. V spominu nam ostaja tudi njegova zbranost v molitvi. Zato se upravičeno lahko veselimo njegove beatifikacije prav na dan, za katerega je on sam želel, da vesoljna Cerkev usmeri pogled in molitev k Božjemu usmiljenju.


Življenjepis Janeza Pavla II.
Papež Janez Pavel II. je bil 264. papež oziroma 263. naslednik apostola Petra v vesoljni Cerkvi. Karol Jozef Wojtyla, ki je bil za papeža izvoljen 16. oktobra 1978, se je rodil 18. maja 1920, v Wadowicah, ki so od mesta Krakov na Poljskem oddaljene približno 50 kilometrov. Bil je drugi od dveh sinov Karola Wojtyle in Emilie Kaczorowske, ki je umrla leta 1929. Njegov starejši brat Edmund, po poklicu zdravnik, je umrl leta 1932, njegov oče, vojaški podčastnik, pa leta 1941.

Pri 9. letih je prejel prvo sveto obhajilo, pri 18. pa zakrament svete birme. Po zaključeni srednji šoli Marcin Wadowita v Wadowicah se je leta 1938 vpisal na jagelonsko univerzo v Krakovu.
Ko so nemške okupacijske sile univerzo leta 1939 zaprle, se je za obdobje štirih let zaposlil. Najprej je delal v kamnolomu, nato pa v kemični tovarni Solvay, s čimer si je zaslužil sredstva za preživljanje, obenem pa se je na ta način izognil deportaciji v Nemčijo. Leta 1942 je v sebi prepoznal klic v duhovniški stan, zato je začel obiskovati predavanja v skrivnem bogoslovnem semenišču v Krakovu, ki ga je vodil nadškof kardinal Adam Sapieha. V tistem času je bil tudi med pobudniki Rapsodijskega gledališča, ki je deloval na skrivaj. Po končani vojni je študij do duhovniškega posvečenja, ki ga je prejel 1. novembra 1946 v Krakovu, nadaljeval v bogoslovnem semenišču in na teološki fakulteti jagelonske univerze. Kardinal Sapieha je mladega duhovnika Wojtylo poslal na študij v Rim, kjer je leta 1948 opravil doktorat iz teologije na temo vere v delih sv. Janeza od Križa. V študijskih letih je med počitnicami opravljal dušnopastirsko delo med poljskimi izseljenci v Rimu in med begunci v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem.

Po končanem študiju se je leta 1948 vrnil na Poljsko, kjer je deloval kot kaplan v župniji Niegovič blizu Krakova, nato pa v župniji sv. Florijana v samem mestu. Do leta 1951 je bil univerzitetni kaplan in tedaj se je znova lotil filozofskega in teološkega študija. Leta 1953 je na katoliški univerzi v Lublinu predstavil tezo o možnosti utemeljitve krščanske etike na etiki Maxa Schelerja. Pozneje je postal profesor moralne teologije in etike v krakovskem semenišču in na teološki fakulteti v Lublinu.

Dne 4. julija 1958 ga je papež Pij XII. (1939–1958) imenoval za pomožnega krakovskega škofa. Škofovsko posvečenje je prejel 28. septembra 1958 v wawelski katedrali po rokah nadškofa Eugeniusza Baziaka. Dne 13. januarja 1964 je bil imenoval za krakovskega nadškofa, papež Pavel VI. (1963–1978) pa ga je 26. junija 1967 imenoval za kardinala. Kot krakovski pomožni škof in nadškof je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu (cerkvenem zboru), kjer je veliko prispeval k dokončnemu oblikovanju Pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu. Kardinal Wojtyla se je udeležil tudi petih zasedanj škofovske sinode, ki so potekali pred njegovo izvolitvijo.

Od začetka papeževanja je opravil 146 pastoralnih obiskov v Italiji, kot rimski škof pa je obiskal 317 od 333 župnij na ozemlju rimske škofije. Izven Italije je na mednarodne pastoralne obiske, ki so izraz pastoralne skrbi Petrovega naslednika, potoval 104-krat. V tujino, v Lurd v Franciji, je zadnjič poromal 14. in 15. avgusta 2004, ko je tam sklenil slovesnosti ob 150. obletnici razglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju. Zadnje apostolsko potovanje na ozemlju Italije, katere primas je rimski škof, je opravil 5. septembra 2004, v Loreto, kjer je za blažena razglasil dva člana Katoliške akcije.

Papež je dvakrat obiskal tudi Slovenijo: prvič od 17. do 19. maja 1996, ko je obiskal vse tri škofije in se je z verniki srečal v Stožicah v Ljubljani, v Postojni in v Mariboru, drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.

Med glavne dokumente, ki so izšli v času njegovega papeževanja, sodi štirinajst okrožnic, petnajst apostolskih spodbud, enajst apostolskih konstitucij in štiriinštirideset apostolskih pisem. Janez Pavel II. je napisal tudi pet knjig: Prestopiti prag upanja (1994), Dar in skrivnost: ob 50. obletnici mojega duhovništva (1996), Rimski triptih (2003), »Vstanite, pojdimo!« (2004) in Spomin in identiteta (2005).

Sveti oče je razglasil 1.345 blaženih in 483 svetnikov, skupno torej 1828 oseb, ki so dosegle čast oltarja. Vodil je devet konzistorijev, na katerih je imenoval 231 kardinalov, imenovanja enega kardinala pa ostaja in pectore. Vodil je šest plenarnih zasedanj kardinalskega kolegija. Od leta 1978 dalje je sklical petnajst zasedanj škofovske sinode: šest rednih splošnih zasedanj (1980, 1983, 1987, 1990, 1994, 2001), eno izredno splošno zasedanje (1985) in osem posebnih zasedanj (1980, 1991, 1994, 1995, 1997, 1998 in 1999).

Noben papež v zgodovini se doslej še ni srečal s tako velikim številom ljudi kot Janez Pavel II. Na več kot 1160. splošnih avdiencah, ki jih je imel ob sredah, se je srečal s približno 17,6 milijonov vernikov. Potrebno je prišteti še posebne avdience in maše, ki se jih je samo v jubilejnem letu 2000 udeležilo več kot osem milijonov romarjev. Na milijone vernikov je nagovoril na pastoralnih obiskih v Italiji in po svetu. Rekordno število beležijo tudi avdience za politične voditelje. Opravil je 38 uradnih obiskov, imel 737 avdienc ali srečanj s predsedniki držav ter 245 avdienc s predsedniki vlad.

Papež Janez Pavel II. je umrl je v soboto, 2. aprila 2005, ob 21.37, v apostolski palači v Vatikanu. V oporoki, ki so jo kardinali posredovali javnosti, je med drugim zapisal: »Izražam svoje najgloblje zaupanje, da mi je Gospod pri vsej moji šibkosti naklonil vso potrebno milost, da bi bil po Njegovi volji kos vsem nalogam, izkušnjam in trpljenju, kakršnega bo blagovolil zahtevati od svojega služabnika v toku njegovega življenja. Prav tako zaupam, da ne bo dopustil, da bi se kdaj s kakšnim svojim ravnanjem: z besedami, dejanji ali zanemarjanjem opravíl lahko izneveril svojim dolžnostim na sveti Petrovi stolici.«

Pogrebna sv. maša za pokojnega papeža je bila v petek, 8. aprila 2005, ob 10. uri, na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Daroval jo je kardinal dekan kardinalskega zbora Joseph Ratzinger, ki je v pridigi podal razmišljanje o duhovnosti, ki je oblikovala papeževanje Janeza Pavla II. Izhodišče je bil eden pomensko najbolj strnjenih stavkov v Svetem pismu, namreč poziv, ki ga je vstali Gospod namenil apostolu Petru: »Hodi za menoj!«

Slovo od pokojnega papeža pred baziliko sv. Petra, ki je po obredniku katoliške Cerkve na koncu maše zadušnice, je vodil papežev vikar za rimsko škofijo, kardinal Camillo Ruini. Zadnji del obreda, ki je potekal ob odprtem grobu v kripti bazilike sv. Petra, je opravil kardinal kamerleng Eduardo Martinez Somalo. Papeža so ob navzočnosti sorodnikov in najožjih sodelavcev pokopali v grobnico, v kateri je do nedavnega počival papež Janez XXIII. (1958–1963).

Pogrebne slovesne maše se je udeležilo 194 državnih delegacij. Trinajst delegacij je zastopalo mednarodne organizacije. 33 delegacij so poslale krščanske Cerkve, med katerimi so tako imenovane predkalcedonske in pravoslavne Cerkve. Protestantske skupnosti je predstavljalo 9 delegacij. Razne judovske skupnosti in organizacije po svetu je predstavljalo 19 osebnosti. Muslimani so poslali 11 delegacij, ki so predstavljale državne in mednarodne islamske skupnosti. 4 delegacije so zastopale večje budistične skupnosti, po ena pa šikhe in hindujce. Tri delegacije pa so predstavljale nekrščanske mednarodne organizacije za medverski dialog. Pri tem niso vštete delegacije katoliških vzhodnih Cerkva in delegacije škofovskih konferenc, ki so jih zastopali številni nadškofje in škofje.

Iz Slovenije so se pogreba udeležile tri delegacije: delegacija Slovenske škofovske konference (SŠK), državna delegacija, ki jo je vodil državni predsednik dr. Janez Drnovšek in delegacija OVSE, ki jo je vodil dr. Dimitrij Rupel. V imenu SŠK so bili navzoči msgr. Franc Kramberger, mariborski škof in predsednik SŠK, msgr. Alojz Uran, ljubljanski nadškof in metropolit ter msgr. Metod Pirih, koprski škof. Pogreba so se udeležili tudi najvišji predstavniki države: predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade Janez Janša in minister za okolje in prostor RS Janez Podobnik.









VIR Radio ognjišče


02 svi 2011 20:03
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4998
Post Re: Š M A R N I C E 2011
Bl. Janeza Pavla II. prenesli v kapelo sv. Sebastijana



VATIKAN (torek, 3. maj 2011, RV) – Krsto z bl. Janezom Pavlom II. so izpred glavnega oltarja Petrove bazilike včeraj zvečer prenesli v kapelo sv. Sebastijana. Za romarje, ki so se v zadnjih dveh dneh množično prihajali poklonit bl. Janezu Pavlu II., so se zato vrata bazilike zaprla ob pol šestih popoldne. Kmalu po sedmi uri zvečer pa se je začela kratka, polurna slovesnost, ki jo je vodil nadduhovnik Petrove bazilike, kardinal Angelo Comastri. Navzoči so še bili vatikanski državni tajnik, kardinal Tarcisio Bertone, nadškof Stanislaw Dziwisz, še nekaj kardinalov in škofov ter sestra Tobiana z drugimi sestrami papeškega stanovanja. Najprej so se zaustavili pred grobom sv. Petra in se nato med petjem litanij svetih papežev v procesiji napotili proti kapeli sv. Sebastijana, kjer je pod oltar že bila postavljena lesena krsta s posmrtnimi ostanki Janeza Pavla II. Po sklepni molitvi so prostor s krsto zaprli z belo marmornato ploščo, na kateri v latinščini piše: Blaženi Janez Pavel II. Danes zjutraj se je bazilika sv. Petra za vernike odprla že ob 7. uri. Bl. Janeza Pavla II. bo od sedaj naprej mogoče počastiti v kapeli sv. Sebastijana, ki se v baziliki nahaja na začetku desne stranske ladje.






VIR RADIO VATICAN


05 svi 2011 05:42
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4998
Post Re: Š M A R N I C E 2011
Blaženi sv. oče Janez Pavel II. mladim v Postojni .....




Slavim te Gospod in te ljubim za blaženega svetega očeta Janeza Pavla II.

Hvala in slava Ti Gospod za vsa čudovita božja dela, ki si jih že in jih še boš napravil po priprošnji našega blaženega papeža Janeza Pavla II.

bvb smjesko kriza smjesko moli_1 :love:






Zadnja izmjena: marta; 08 svi 2011 05:53; ukupno mijenjano 1 put/a.

07 svi 2011 21:19
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4998
Post Re: Š M A R N I C E 2011

Blaženi Janez Pavel II. mladim v Postojni 18.5.1996

Slavim Te Gospod in Te ljubim za blaženega svetega očeta Janeza Pavla II.

Slavim Te Gospod za našo Mater Marijo, kateri je bil bl. Janez Pavel II. vse življenje - ves predan
Totus Tuus - Ves Tvoj Marija



Pope John Paul II
1920 - 2005
"Totus-Tuus"





08 svi 2011 05:52
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4998
Post Re: Š M A R N I C E 2011
Slavim Te Gospod za našo Mater Marijo, kateri je bil bl. Janez Pavel II. vse življenje - ves predan

" Totus Tuus - Ves Tvoj Marija "



Pope John Paul II
1920 - 2005





13 svi 2011 08:31
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4998
Post Re: Š M A R N I C E 2011
13. maja - Trideseta obletnica atentata na bl. sv. očeta Janeza Pavla II.




fatimska mati božjaV Rimu in Fatimi se danes spominjajo tridesete obletnice atentata na nekdanjega papeža Janeza Pavla II. Portugalska škofovska konferenca na današnji dan v Fatimi prireja narodno zahvalno romanje ob nedavni razglasitvi poljskega papeža za blaženega. Krogla, ki je 13. maja 1981 zadela Janeza Pavla II., je že od leta 1982 vdelana v krono Marijinega kipa v Fatimi.

Janez Pavel II. je takrat svoje preživetje pripisal priprošnji fatimske Matere Božje, katere praznik katoliška Cerkev obhaja na današnji dan. Poljskega papeža na Portugalskem prav posebej častijo, zaradi njegovega čaščenja Fatime in zaradi razglasitve fatimskih vidcev, dečka Francisca in deklice Jacinte Marto, za blažena v letu 2000.

13. maja 1981 je turški nacionalist Mehmet Ali Agca streljal na papeža Janeza Pavla II. in mu skorajda zadal smrtne rane. Ugibanja o ‘bolgarski navezi’ in o udeležbi Kremlja pri atentatu niso nikoli potihnila. Agca je na svetega očeta z domnevno smrtonosne razdalje streljal trikrat. Ko ga je Janez Pavel II. konec leta 1984 obiskal v strogo varovanem zaporu Rebibbia, ga je vznemirjalo le eno vprašanje: ‘Zakaj niste mrtvi? Dobro vem, da sem natančno meril.’


Agca je papeža izčrpno izprašal o ‘mogočni boginji iz Fatime’, ki ga je očitno spravila iz nevarnosti, piše kardinal Stanislav Dziwisz v svojih spominih, ki so izšli leta 2007. Papež je bil povsem gotov: ena roka je streljala, druga, ‘materinska roka, je vodila smer leta krogle’ in mu dopustila, da je ostal ‘na pragu smrti’.

Že trideset let sodi ozadje atentata na papeža med nerešene uganke v zgodovini kriminalistične policije. Takrat triindvajsetletnega Agco so prijeli na kraju atentata, ga obsodili, po sedemnajstih letih prestajanja za****e kazni v Italiji pa so ga leta 2000 premestili v turški zapor, od koder je bil izpuščen pred letom dni. O njegovih naročnikih in pomočnikih, o motivih in logistiki preiskovalci še danes tavajo v temi.

Že leta 1979 pred papeževim obiskom v Carigradu, je Agca, turški terorist, napovedal, da želi ubiti Janeza Pavla II. V procesu na italijanskem sodišču je krivdo za atentat pripisal bolgarski tajni službi, kasneje pa tudi KGB-ju. Kmalu se je zapletel v protislovja, navajal je lažne sledi in očitno poskušal izbrisati domnevne povezave ter zavarovati svoje pomočnike. V velikem procesu proti domnevnim naročnikom v letih 1985 in 1986 je navedel sto različic. Občasno je igral na islamsko karto, trdil je tudi, da je za atentat odgovoren sam, na koncu pa je izjavil: ‘Jaz sem Jezus Kristus.’

Še danes nekateri podatki govorijo v prid temu, da je bilo naročnik atentata osrčje komunističnega vzhodnega bloka. V Moskvi, Varšavi, Sofiji in Vzhodnem Berlinu so v poljskem papežu videli resno nevarnost za celotni sistem. Dziwisz v svojih spominih zagovarja tezo, da zarote niso pripravili ne turški teroristi, ne turška mafija, ne Bolgari, pač pa moskovska KGB.

Spodleteli atentat 13. maja 1981 je precej pozornosti v medijih zbudil tudi ob nedavni razglasitvi Janeza Pavla II. za blaženega. Med ganljiva poročila o tedanjih pričah sodi tudi danes dvaintridesetletna Sara Bartoli.

‘Papež me je držal v svojem naročju, ko je Ali Agca meril nanj,’ je Bartolijeva, ki živi v bližini Rima, povedala v pogovoru za časnik ‘Corriere della Sera’. Pokazala je tudi fotografijo Janeza Pavla II., ki v očetovo naročje vrača otročiča s svetlimi kodri. Ta otroška glavica, ki se je nenadoma znašla v vidnem polju cilja, naj bi za hip zmedla atentatorja. Njegovi streli domnevno zaradi tega niso bili smrtni.

Agco so 18. januarja lani izpustili iz turškega zapora. Štiri mesece kasneje je Benedikt XVI. obiskal Fatimo. Tam je izrazil tudi mnenje o atentatu na svojega predhodnika. Kot je dejal sveti oče, je ‘Fatima okno upanja, ki ga odpira Bog’. Marijino prikazanje 13. maja 1917 sestrici in bratcu Marto in Luciji dos Santos je bilo ljubeče znamenje Boga, da bi med ljudmi okrepil vez bratske solidarnosti.


VIR TEDNIK DRUŽINA


15 svi 2011 00:55
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4998
---------
Post Re: Š M A R N I C E 2011
02/05/2011 16.38.21



Na tisoče vernikov se prihaja poklonit relikvijam bl. Janeza Pavla II.



VATIKAN (ponedeljek, 2. maj 2011, RV) –
Brezštevilna množica vernikov se je v zadnjih dveh dneh poklonila relikvijam bl. Janeza Pavla II. Krsta, ki so jo iz vatikanskih grobnic v Petrovo baziliko prenesli v nedeljo zjutraj, je bila postavljena pred glavni oltar, torej pred grob apostola Petra. Na njej je bil odprt znameniti evangelarij iz Lorscha, nastal med 8. in 9. stoletjem. Relikvije bl. Janeza Pavla II. je včeraj takoj po maši najprej počastil papež Benedikt XVI., za njim pa kardinali, škofje ter predstavniki verskih in političnih oblasti. Nato so baziliko odprli tudi za vernike, ki so po več ur potrpežljivo čakali v vrsti na Trgu sv. Petra. Bazilika je ostala odprta vso noč. Za nekaj ur so jo zaprli med današnjo dopoldansko zahvalno mašo za beatifikacijo, nato pa je ostala odprta vse do 17. ure in 30 minut. Krsta z bl. Janezom Pavlom II. bo namreč prenešena v kapelo sv. Sebastijana, ki se nahaja na začetku desne stranske ladje Petrove bazilike. Procesija okrog krste je mirno tekla v tišini, s tihimi molitvami, zahvalami in prošnjami na tisoče vernikov, med katerimi je največ Poljakov. Po baziliki je odmeval le rožni venec, ki ga je včeraj ob 16. 18. in nato še ob 21. uri vodil nadduhovnik vatikanske bazilike, kardinal Angelo Comastri. Kot je dejal, je molitev najlepši dar, ki ga lahko damo novemu blaženemu, ki je zelo ljubil Marijo. »Bl. Janez Pavel II. je nekega dne odprl svoje srce in dejal: Rožni venec je moja najljubša molitev, čudovita molitev, čudovita v svoji prepostosti in svoji globini,« je dejal kardinal Comastri pred molitvijo rožnega venca.

Sicer pa se v Rimu še naprej odvijajo številni dogodki, posvečeni bl. Janezu Pavlu II. Tako so med drugim danes popoldne na rimski univerzi Tor Vergata po Janezu Pavlu II. poimenovala trg, na katerem je postavljen križ svetovnega dneva mladih leta 2000. Dogodka sta se udeležila vikar rimske škofije, kardinal Agostino Vallini, in krakovski nadškof Stanislaw Dziwisz. Hkrati so Janezu Pavlu II. posvetili tudi univerzitetno kapelo. Na pobudo urada za univerzitetno pastoralo pri rimski škofiji se bodo 18. maja, ko je rojstni dan Karola Wojtiyle, po vseh univerzitetnih kaplanijah darovale svete maše. Danes zvečer pa je rimska občina v zahvalo bl. Janezu Pavlu II. v središču mesta pripravila koncert pod naslovom: Janez Pavel II. in Rim – spomin in hvaležnost.




Radio Vatikan


19 svi 2011 17:09
Profil Pošalji e-mail
Prikaži postove “stare”:  Redanje  
Započni novu temu Odgovori  [ 10 post(ov)a ] 


Online

Trenutno korisnika/ca: / i 0 gostiju.


Ne možeš započinjati nove teme.
Ne možeš odgovarati na postove.
Ne možeš uređivati svoje postove.
Ne možeš izbrisati svoje postove.
Ne možeš postati privitke.

Forum(o)Bir:  
cron