Sada je: 24 lip 2019 19:58.





Započni novu temu Odgovori  [ 1 post ] 
 Sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein 
Autor/ica Poruka
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4998
---------
Post Sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein
slika


Sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein

1891–1942, filozofinja, karmeličanka, mučenka, sozavetnica Evrope


V judovski družini Siegfrieda in Auguste Stein se je rodilo 11 otrok. Štirje so umrli kmalu po rojstvu. Najmlajša, Edith, je bila rojena v Breslauu (danes Wroclav) 12. oktobra 1891, na veliki judovski spravni dan. "Moja mati je temu dejstvu pripisovala veliko vrednost in mislim, da ji je to bolj kot vse drugo naredilo njenega najmlajšega otroka posebno dragega." Edith še ni imela dve leti, ko ji je nenadoma umrl oče. Mama je kot močna žena prevzela skrb za družino in za trgovino z lesom.

Kljub strogi in dobri vzgoji, ki jo je prejela v družini, jo je svet šole, v katerega se je Edith kot deklica navdušeno poglobila, oddaljil od vere: obstoj Boga ji je postal nerazumljiv in nesprejemljiv. Zato je "zavestno in prostovoljno prekinila z molitvijo in versko prakso". Ko še ni dopolnila petnajst let, se je čutila in se tudi razglašala za ateistko.

Zapustila je judovsko vero in se poglabljala v filozofijo, da bi v njej našla smisel človeškega bivanja. Iskala je resnico in to je bila zanjo – kakor je priznala kasneje – edina molitev, ki jo je opravljala, ne da bi se je zavedala.

Na univerzi v Breslauu je leta 1911 vpisala germanistiko, zgodovino in psihologijo. Svoj študij je nadaljevala v Göttingenu in Freiburgu, kjer je z najvišjo oceno dosegla doktorat iz filozofije ter postala Husserlova asistentka. Prijateljstvo z družino mladega docenta Adolfa Reinacha, ki jo je uvedel v krog Husserlovih učencev, je za Edith imelo poseben pomen. Ko je l. 1917 A. Reinach pri petintridesetih letih padel na fronti – kmalu za tem, ko je skupaj z ženo prejel sv. krst – je vdova Reinach povabila Edith, naj uredi filozofske rokopise rajnega moža. Obotavljala se je zaradi slutnje, da bo njena vloga predvsem tolažba prizadete družine. Zato je doživela toliko večje presenečenje, ko je zagledala prijateljičin obraz – sicer od bolečine upadel, pa vendar preobražen od skritega in neizrekljivega veselja. Iz njega je sijala vera v Kristusa križanega in vstalega. »To je bilo moje prvo srečanje s križem, moje prvo izkustvo tiste božanske moči, ki s Križa izvira tistim, ki so ji pokorni,« je pozneje zapisala.

Do odločilnega dogodka spreobrnjenja je prišlo poletnega večera l. 1921, ko je bila v gosteh pri zakoncih Conrad-Martius v Bergzabernu. Ker je naneslo, da je morala večer preživeti sama, je iz knjižnice svojih prijateljev na slepo vzela neko knjigo: bil je to Življenjepis sv. Terezije Avilske. Brala je vso noč, dokler ni na koncu knjige sama sebi priznala: "To je resnica."

Naslednje jutro je kupila katekizem in misal ter ju temeljito preučila. Prvikrat se je udeležila sv. maše, kjer je "razumela vse, tudi najbolj preproste kretnje". Zaprosila je za sv. krst. Duhovnik, ki jo je izprašal, se je lahko prepričal, da je povsem pripravljena tudi kar zadeva verski pouk. Zakrament sv. krsta je prejela 1. januarja 1922, v svojem enaintridesetem letu starosti.

Spreobrnjenje Edith Stein v krščanstvo sovpada z njeno poklicanostjo v karmel. Vendar ji je duhovni oče p. dr. Raphael Walzer svetoval, naj počaka. Zelo je namreč cenil kulturno dejavnost, katero je Edith mogla razvijati v svetu. Posvetila se je poučevanju in poglabljanju v tiste filozofske vede, ki jih je zdaj mogla oplajati z bogatim krščanskim filozofskim izročilom. Dejavna je bila kot predavateljica v glavnih evropskih mestih. L. 1932 je začela predavati na Nemškem višjem institutu za pedagogiko v Münstru. A po nekaj mesecih – ko je oblast prevzel Hitler – je bila zaradi svojega judovskega porekla poučevanje prisiljena opustiti. Svetovali so ji, naj odide v tujino. Sama pa je spoznala, da je sedaj tisti trenutek, ko bo lahko uresničila svoj karmelski poklic. Tudi njena mati, kateri je že s krstom zadala največjo bolečino, je v teh okoliščinah nekoliko lažje sprejela hčerin korak, s katerim se dokončno ni mogla sprijazniti vse do svoje smrti. 14. oktobra 1933, pred praznikom sv. Terezije Velike, je Edith prestopila klavzurni prag samostana karmeličank v Kölnu. Sedaj je "končno imela vse tisto, česar ni mogla najti v zunanjem svetu, in ni več pogrešala ničesar od tega, kar je v svetu imela".

Ob preobleki 15. aprila 1934 je prejela novo ime s. Terezija Benedikta od Križa in na velikonočno vigilijo naslednje leto naredila prve zaobljube. Svoji prijateljici redovnici je pisala, da je "ime Terezija Benedikta od Križa prinesla s seboj …, saj sem pod križem razumela usodo Božjega ljudstva, ki se je takrat začela naznanjati. Mislila sem si: tisti, ki razumejo, da je ta usoda Kristusov križ, jo morajo vzeti nase v imenu vseh. Danes vem več kakor pred svojim vstopom o tem, kaj se pravi biti zaročena z Gospodom v znamenju križa".

Z vstopom v samostan je bila pripravljena odpovedati se vsemu znanstvenemu delu. Vendar je pokorščina predstojnikom zahtevala, da z njim nadaljuje. Tako je dokončala delo "Končna in večna bit", ki ga je začela že pred vstopom. Razen pisanja je kljub svoji gospodinjski nespretnosti pomagala pri hišnih opravilih in se ob njih učila ponižnosti, a njeno glavno opravilo je postalo: molitev. V posebno veselje ji je bila korna molitev. Že od krsta naprej je vsak dan molila brevir, sedaj ga je mogla moliti in peti v skupnosti sester. Zelo je ljubila psalme, te tisočletne molitve Božjega ljudstva, kateremu je po krvi in po milosti pripadala.

21. aprila 1938 je naredila večne zaobljube in nekaj dni za tem prejela črno tančico, kot znamenje dokončne pripadnosti Bogu v karmelskem redu. Že isto leto so se razmere za Jude izredno zaostrile. Da bi ne spravljala svojega samostana v nevarnost, je prosila, naj jo premestijo v sestrski samostan Echt na Nizozemskem. 31. decembra se je morala posloviti od ljubljene skupnosti v Kölnu – zibelke svojega poklica. Kmalu je za njo v Echt prišla tudi njena rodna sestra Roza, ki je prav tako sprejela krščansko vero. Brata Pavla in sestro Friedo so odpeljali v taborišče, drugi so se rešili z begom v Ameriko. Mati je bila tedaj že pokojna. Vse stiske, za katere je izvedela, je s. Terezija Benedikta od Križa vključevala v svojo molitev. Nadaljevala je s svojim znanstvenim delom. V pripravi na 400-letnico rojstva sv Janeza od Križa (1542–1942) je začela pisati študijo o njem z naslovom "Znanost križa". Besedila sicer ni mogla dokončati, a je njegovo vsebino potrdila z lastnim pričevanjem.

V juliju 1942 so nizozemski škofje obsodili preganjanje Judov. Iz maščevanja so nacisti v nedeljo, 2. avgusta, prijeli vse katoliške Jude, tudi sestri Edith in Rozo. Zadnje besede, ki so jih sosestre slišale iz svetničinih ust, so bile namenjene sestri Rozi, ki jo je prestrašena čakala ob samostanskih vratih. Podala ji je roko in rekla:"Pridi, greva za naše ljudstvo."

Skupaj s sojetniki so ju odpeljali v taborišče Westerbork. S. Terezija Benedikta je poskušala storiti vse, kar je mogla, da bi svoje bližnje tolažila in krepila v upanju. Posebej se je zavzemala za otroke. V petek so nacisti naložili okrog 1000 Judov v živinske vagone in jih prepeljali v taborišče Auschwitz (Oswiecim). Mlade so odvedli v delovno taborišče, vse preostale pa takoj ob prihodu, v nedeljo, 9. avgusta, pomorili s plinom in njihova trupla sežgali.

Dvajset let po smrti s. Terezije Benedikte od Križa se je začel postopek za razglasitev za blaženo, ki je bil 1. maja 1987 okronan z beatifikacijo v Kölnu. 11. oktobra 1998 je bila razglašena za svetnico, 1. oktobra 1999 pa skupaj s sv. Katarino Siensko in sv. Brigito Švedsko za sozavetnico Evrope.

Zato njen god v Evropi obhajamo kot praznik 9. avgusta.





10 kol 2011 07:38
Profil Pošalji e-mail
Prikaži postove “stare”:  Redanje  
Započni novu temu Odgovori  [ 1 post ] 


Online

Trenutno korisnika/ca: / i 0 gostiju.


Ne možeš započinjati nove teme.
Ne možeš odgovarati na postove.
Ne možeš uređivati svoje postove.
Ne možeš izbrisati svoje postove.
Ne možeš postati privitke.

Forum(o)Bir:  
cron