Sada je: 16 lis 2018 01:33.





Započni novu temu Odgovori  [ 1 post ] 
 SVETI TRIJE KRALJI 
Autor/ica Poruka
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4970
---------
Post SVETI TRIJE KRALJI


SVETI TRIJE KRALJI

Cerkveni praznik Svetih treh kraljev je eden izmed praznikov iz božičnega sklopa in se ga praznuje 6. januarja.

Praznik najbolj poznamo po tem, da so takrat prišli trije kralji k novorojenemu Jezusu in prinesli vsak po eno darilo.

V spomin na to danes na ta dan v jaslice postavimo te tri kralje: Gašperja, Miho in Boltežarja.

Ponekod (tudi pri nas) praznik imenujejo tudi tretji božič, večer pred njim pa tretji sveti večer.

S kralji se konča “božična doba” ali dvanajsterodnevje (dodekahemeron); demoni ne strašijo več ali divja jaga, ki je norela po nebu izgine z obzorja.

Zato je na ta dan in njegov predvečer veliko šeg in verovanj. Kristjani ob mraku zopet poškropijo in pokadijo s kadilom svoje domove.
S kredo pa nad vrata napišejo letnico in prve črke imen teh kraljev (ta dva običaja se vedno bolj opuščata oziroma ju ljudje ne izvajajo), na primer 20+G+M+B+02 (kratice pomenijo Gašper, Miha, Boltežar).

V nemških deželah namesto G, M, B napišejo C, M, B, saj so pri njih imena kraljev malo drugačna, in sicer Caspar, Michael, Balthasar.

Samo poimenovanje dneva pravzaprav ni točno, saj Cerkev ne slavi treh kraljev, ampak Gospodovo razglašenje ali epifanijo (iz grške besede epihaneia, ki pomeni pojaviti, prikazati se).
V epifaniji so zajeti zlasti trije dogodki, ki so, vsak pa svoje “razglasili” Kristusovo božanstvo: poklonitev modrih z Vzhoda, Jezusov krst v Jordanu in ženitovanje v Kani.


Zgodovina treh kraljev

V Evangeliju po Mateju, nič ne piše o kakšnih kraljih. Matej jih imenuje modri (magoi). Beseda namiguje na prebivalce Iranske visoke planote.
Zastavljata pa se dve vprašanji, in sicer od kod izvirajo njihova imena in kako vemo, da so bili ravno trije?


Zakaj trije kralji?

Iz Evangelija ne izvemo koliko jih je bilo. Da so bili trije, so sklepali iz tega, ker so prinesli tri darove. Izročilo glede njihovega števila zelo niha.

Na starih slikah sta včasih upodobljena dva, včasih trije. Najdemo pa tudi slike, kjer jih je sedem ali celo dvanajst.

Take slike so znane zlasti v Siriji, kjer so modre zelo častili. Na splošno je potem obveljalo, da so trije in da njihove ostanke hranijo v Kölnu, zato so tam zgradili njim v čast slovito katedralo, kamor so romali ljudje z vseh koncev (tudi iz Slovenije).





Sveti trije kralji v srednjem veku

Srednji vek je imel o treh modrih svoje predstave.

Melhior naj bi bil najstarejši in sivolas,
Boltežar mož,
Gašper pa mladenič dvajsetih let; tako naj bi simbolično predstavljali tri človekove starostne dobe.
Ali pa naj bi simbolično predstavljali pogane – betlehemski pastirji so namreč zastopali Jude: Gašper naj bi bil predstavnik semitov, Melhior jafetidov, Boltežar hamitov, zato so začeli upodabljati

Gašperja kot Azijca,
Melhiorja kot Evropejca,
Boltežarja pa kot Etiopca, črnca.
Tudi darove so jim razdelili:

Melhior kot najstarejši, naj bi Mesiji podaril zlato, ker je Mesija kralj (v ezoteriki simbol žareče popolnosti),
Gašper kadilo (amanacijo Božjega duha), ker je Misija Bog,
Boltežar pa miro (nežni vonj, ki ga oddaja oplemenitena materija), ker je Misija človek.
Vse to se je ohranilo do današnjega časa, kar lahko opazujemo tudi na slikah, kipih in v jaslicah: eden je starec, drugi mož, tretji pa črnec; vsi imajo krone ali kraljeva pokrivala, pred Jezuščkom pa so odkriti. Poklon svetih treh kraljev (na sliki) je najljubši motiv starokrščanske umetnosti, zlasti na sarkofagih od 4. do 5. stoletja.





“Trikraljevska” zvezda repatica

S tremi kralji je povezana zvezda, ki naj bi jo modri videli, da je vzšla na Vzhodu, jim kazala pot in v Jeruzalemu čudežno izginila, nato pa spet hodila pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete.

To zvezdo so imeli v prejšnjih stoletjih za komet in jo še danes tako upodabljajo. To tezo so potem znanstveniki najprej ovrgli, nato pa spet sprejeli.

Kitajski zapisi kažejo, da se je komet spomladi leta 5 pr. n. št. Prikazoval na nebu sedemdeset dni.

Drugi govorijo o konjunkciji Jupitra in Saturna, ki se vsakih 257 do 258 let tako približata, da sestavljata na nebu znamenje ribe; oba planeta sta se srečevala dvakrat tudi v Zodiakovem znaku Rib v 5. do 6. stoletju pr. n. št. Leta 7 pr. n. št. sta se oba planeta kar trikrat približala, da sta sestavila na nebu to znamenje.

Najnovejše astronomske analize, ki se opirajo na stare zapise in izročilo, govori o supernovi.





smjesko kriza :love:


05 sij 2013 22:38
Profil Pošalji e-mail
Prikaži postove “stare”:  Redanje  
Započni novu temu Odgovori  [ 1 post ] 


Online

Trenutno korisnika/ca: / i 1 gost.


Ne možeš započinjati nove teme.
Ne možeš odgovarati na postove.
Ne možeš uređivati svoje postove.
Ne možeš izbrisati svoje postove.
Ne možeš postati privitke.

Forum(o)Bir:  
cron