Sada je: 12 pro 2017 06:26.





Započni novu temu Odgovori  [ 2 post(ov)a ] 
 VERNIH DUŠ DAN 2017 
Autor/ica Poruka
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4940
Post VERNIH DUŠ DAN 2017
slika


VERNIH DUŠ DAN – odpustki

2. november - verne duše v vicah:


Ali ste že kdaj pomislili, da bi kako dušo spravili v Nebesa? Še posebej na dan Vernih duš v vicah lahko dosežete to izjemno milost, ki nam jo jo Gospod podaril po svoji Cerkvi.

Za verne duše v vicah, potrebujemo milosti Božjega Usmiljenja, je potrebno iti z namenom, da ta trpeča duša gleda in doseže Nebeško Kraljestvo!

Marsikdo med vami ne ve, da lahko na ta dan doseže milost končnega zveličanja katerekoli duše, ki je v vicah, če tisti dan:

Na dan Vernih duš v vicah, 2. novembra je potrebno iti k maši, katere se trikrat zaporedoma darujejo Gospodu! Obvezno sprejeti Sveto obhajilo!
Iti na grob duše za katero prosiš. Zmoliti rožni venec. In biti tisti dan brez greha!


Prav tako pa Cerkev naklanja v prvih 8 dneh novembra
popolni odpustek za rajne za vsak obisk pokopališča in molitev.

Tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. novembra ter prejšnjo ali na naslednjo nedeljo,
če smo bili pri spovedi in obhajilu ter molili po namenu svetega očeta n.pr. Oče naš.

Gospod si želi, da pridejo vsi ljudje v Nebesa!
Z vsem kar imamo, se trudimo za Večno srečo vseh ljudi!

Sam Gospod je je rekel Sveti Favstini Kowalski: "Ko bi vedela kako trpijo duše v Vicah, bi za njih neprestanoma darovala molitve Mojemu brezmejnemu Usmiljenju"!

Več si lahko preberete na


Pomagajmo dušam v vicah!
"Prošnja je bila uslišana. Prav v trenutku povzdigovanja je videl kako duša njegovega prijatelja, žareča od sreče, gre v nebesa. Bog je sprejel pogodbo."

POPOLNI ODPUSTEK ZA DUŠE V VICAH V NOVEMBRU


Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za vsak obisk pokopališča in molitev za rajne.
• Prav tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. novembra ter na prejšnjo ali na naslednjo nedeljo,
o če smo bili pri spovedi in obhajilu
o ter molimo po namenu svetega očeta. (Po namenu svetega očeta izmolite Oče naš, Zdravo Marijo, Slavo. Vendar morate pred molitvijo izreči:
"Po namenu svetega očeta")
• Odpustek lahko namenimo rajnim, ki so še v stanju očiščevanja in jim lahko pomagajo tisti, ki so že pri Bogu in mi, ki še romamo po zemlji
s svojimi molitvami, darovanimi mašami, dobrimi deli in odpustki, sami sebi namreč ne morejo več pomagati.

Zakaj sveta maša?
Zato, ker se na našo prošnjo daruje Kristus. Bogu se daruje samo Kristus kot najljubša žrtev.
Duhovnik je samo božji predstavnik, tisti ki se žrtvuje za nas, pa je Bog.

Dobro pa je vedeti tole:
Maša "pomaga" veliko bolj tistim rajnim, kateri so jo cenili v svojem življenju!
Če so se maše udeležili kdaj tudi med tednom in če so molili s srcem, jim maše, darovane za njihov pokoj, veliko koristijo.
Še vedno drži isto: vsak žanje, kar je sejal.
Duša pokojnika, ki je prišla v vice, na dan pokopa jasno vidi, če resnično molimo zanjo, ali pa smo na pogrebu samo kot gledalci.
Duše umrlih opozarjajo, da jim naše solze nič ne koristijo, pomaga jim samo molitev.
Pogosto obžalujejo, da se ljudje udeležujejo pogrebov, ne da bi se obrnili na Boga z eno samo prošnjo!

V zvezi z mašo naj navedem lep primer, ki ga je povedal arški župnik svojim faranom:
"Dragi moji, neki dober duhovnik je imel nesrečo, da je zgubil svojega dragega prijatelja in je veliko molil za pokoj njegove duše.
Nekega dne mu je Bog dal spoznati, da je prijatelj v vicah in da strašno trpi.
Sveti duhovnik je bil prepričan, da za pokojnega prijatelja ne more nič boljšega storiti, kot da daruje zanj sveto mašo.
V trenutku posvetitve je vzel v roke hostijo in rekel:
»Sveti in večni Oče, narediva pogodbo. Ti imaš v svojih rokah dušo mojega prijatelja, ki je v vicah, jaz pa imam v mojih telo tvojega Sina.
Zato, dobri in usmiljeni Oče, osvobodi mojega prijatelja, jaz pa ti podarjam tvojega Sina z vsemi zasluženji njegovega trpljenja in smrti.«

Prošnja je bila uslišana.
Prav v trenutku povzdigovanja je videl kako duša njegovega prijatelja, žareča od sreče, gre v nebesa.
Bog je sprejel pogodbo."
Zato, dragi moji, kadar hočemo rešiti dušo dragega bitja iz vic, naredimo isto.
Darujmo Bogu s pomočjo svete daritve njegovega ljubljenega Sina z vsemi zaslugami njegovega trpljenja in smrti.
Oče nam ne bo mogel odreči te milosti."


Pomagajmo dušam v vicah!

2. novembra obhajamo spominski dan vseh rajnih ali "verne duše".
Verni ljudje molimo za svoje drage, ki so že umrli pa so morda še v kraju očiščevanja in zorenja za nebesa.
Za duše teh rajnih pravimo, da so v vicah. Kako dolgo traja boleče očiščevanje v vicah pri posameznih dušah, tega ne moremo vedeti.
Vemo pa, da si te duše same ne morejo nič pomagati.
Čas zasluženja je bil zanje končan s trenutkom smrti.
Pomagati jim moremo mi, dokler živimo, pa tudi zveličani v nebesih.
Že od nekdaj je Cerkev na današnji dan darovala priprošnje za rajne, zlasti še sveto mašo.
Svojim vernikom je tudi priporočala, naj pomagajo tem dušam, da pridejo čimprej do nebeške sreče, še drugače: z dajanjem miloščine ter
z darovanjem odpustkov in spokornih del.
Na tak način lahko pomagajo vernim dušam tudi majhni otroci!
Te duše nikoli ne pozabijo svojih dobrotnikov! Hvaležno jim poplačajo njihovo pomoč, s katero so se rešile vic in prišle v nebesa.


Vice in molitev za rajne
Sveto pismo nas opozarja, naj drug za drugega molimo ne le na tem svetu ter se priporočamo svetnikom in angelom, temveč tudi, naj molimo
za duše nasih rajnih bratov.


Vice in molitev za rajne
Cerkev svojim otrokom te duhovne vaje prikazuje tako, da je 2. november določila kot spomin vseh vernih rajnih in dovolila duhovnikom,
da na ta dan opravijo tri svete maše za duše rajnih.
Poleg tega je mesec november v celoti določila kot mesec posebnih molitev za duše v vicah.
Druga knjiga Makabejcev pripoveduje, da je Juda, potem ko je premagal Gorgija, prišel s svojimi ljudmi, da bi v boju padle Jude pokopali.
„Napravil je nabirko od moža do moža in poslal v Jeruzalem približno dva tisoč srebrnih drahem, da bi se opravila daritev za greh."
Menil je, da njihovi grehi niso nekaj strašnega; kajti „pred očmi je imel tudi sijajno nagrado, pridržano za tiste, ki zaspijo pobožno".
Pisec nato izrazi v besedah vsebovan nauk: „Sveta in pobožno misel!
Zato je namreč naročil to spravno daritev za umrle, da bi bili oproščeni greha" (2 Mak 12,43-45).


Vice - zahteva razuma
Če odmislimo dokaz, ki ga ponujata Sveto pismo in izročilo, nas že sam razum pripelje k domnevi in celo k zahtevi, da obstaja neko vmesno stanje med nebesi in peklom.
Ker namreč „v nebesa ne sme vstopiti nič omadeževanega,” bi to pomenilo, da duša, ki odide iz tega življenja z malim grehom ali z ne_odsluženo kaznijo,
ne more priti v nebesa.
Prav tako pa ne bi bilo pravično, da bi prišla v večni pekel, saj takšna kazen ne bi bila sorazmerna s takim prestopkom.
Verjetno zelo veliko ljudi umre z malimi grehi.
Ne zaslužijo, da bi kar takoj vstopili v nebesa, pravično pa tudi ni, da bi bili obsojeni na pekel.
Zatorej mora obstajati še neko drugo stanje, kjer je kazen primerna prestopku. To zahteva že razum.
Takšno stanje so vice, kjer se duše očiščujejo od odpustljivih nepopolnosti in so na ta način postavljene v stanje, ki jim omogoča vstop
v vzvišeno prisotnost njihovega Gospoda in Stvarnika v neizrečeni blaženosti nebes.
Če lahko na tem svetu molim za svojega brata, zakaj ne bi mogel še naprej moliti zanj, ko bo prestopil prag večnosti?!
Mar smrt ne uniči samo telesa, duša pa ostane nedotaknjena?
Mar zato ne živi več in ne misli, se ne spominja in ne ljubi?
Kakšen je zemeljski razlog za to, da ne morem več misliti na svojega brata ter mu svoje ljubezni izkazovati namesto z nekoristnimi solzami
z veliko bolj učinkovitimi sredstvi svoje molitve?


Duša ljubljene osebe
Ali obstaja kje kristjan, ki bi stal ob odprtem grobu in gledal spuščanje trupla ljubljenega človeka v njegovo zadnje počivališče, ne da bi pri tem
s solznimi očmi zaklical proti nebu: „O Bog, usmili se duše mojega ljubljenega!”

Duša vam bo neskončno hvaležna, če boste na dan Vernih duš v vicah, 2. novembra, šli k maši, katere se trikrat zaporedoma darujejo Gospodu!
Obvezno sprejeli Sveto obhajilo!
In šli na grob duše za katero prosite.
Zmoliti rožni venec. In bili tisti dan brez greha!
Zelo težko je biti brez greha.
Ko se boste trudili biti brez greha v mislih, besedah in dejanjih, boste spoznali, kako duša trpi v vicah. Saj mora v Nebesa priti popolnoma čista.
p.s. Kake milosti obljublja Sveta Devica Marija tistim ki molijo rožni venec, si oglejte tukaj!
• 1. Vir: Chatolic.net
• 2. Vir: Chatolic.net
• 3. Vir: Chatolic.net



Iz Dnevnika svete Favstine Kowalske


114 (54) + Kako ljubeznive so hvalnice, ki prihajajo iz trpeče duše. Vsa nebesa občudujejo takšno dušo – posebno, ko se je dotakne Bog.
Njemu so namenjene njene hrepeneče žalostinke. Njena lepota je velika, ker izvira od Boga. Skozi goščavo življenja stopa, obsijana z božjo ljubeznijo.
Zemlje se dotika le z eno nogo. Vice.

281 Razločno čutim, da se moje poslanstvo s smrtjo ne konča, ampak šele začenja.
O ve duše, ki dvomite, odgrnila vam bom zastor nebes, da bi vas prepričala o božji dobroti, da ne bi več z nezaupanjem ranile predobrega Jezusovega Srca.
Bog je ljubezen in usmiljenje.


20 Kmalu zatem sem zbolela.
Draga mati prednica me je z dvema drugima sestrama poslala na počitnice v Skolimów, nedaleč od Varšave.
V tem času sem vprašala Gospoda Jezusa, za koga moram moliti.
Odgovoril mi je, da mi bo naslednjo noč razodel, za koga naj molim. Vice.
Zagledala sem angela varuha, ki mi je naročil, naj mu sledim.
Nenadoma sem se znašla na za_meglenem kraju, polnem ognja, v njem pa je bila množica trpečih duš.
Te duše zelo goreče molijo, a zase zaman, samo mi jim moremo pomagati.
Plameni, ki so jih žgali, se me niso dotaknili.
Moj angel varuh me niti za trenutek ni zapustil. Te duše sem vprašala, v čem je njihovo največje trpljenje. Vice.
Soglasno so mi odgovorile, da je njihovo največje trpljenje hrepenenje po Bogu. Videla sem božjo Mater, ki je obiskovala duše v vicah.
Duše naslavljajo Marijo z »Morska zvezda«. Ona jim prinaša olajšanje. Vice.
Želela sem se z njimi pogovoriti še več, a angel varuh mi je dal znamenje za odhod.
Za vrati te ječe, polne trpljenja, [sem zaslišala notranji glas], ki je rekel:" Moje usmiljenje tega noče, a pravičnost to zahteva."
Od takrat sem s trpečimi dušami v vicah tesno povezana.

58 + Neko noč je prišla k meni ena od naših sester, ki je umrla pred dvema mesecema.
Bila je v prvem koru. Zagledala sem jo v strašnem stanju, vso v plamenih, z bolestno spačenim obrazom.
To je trajalo kratek čas in je izginila. Vice.
Presunil me je strah, ker nisem vedela, ali trpi v vicah ali v peklu. Kljub temu sem podvojila svoje molitve zanjo.
Naslednjo noč je ponovno prišla, a zagledala sem jo v še bolj žalostnem stanju, v hujšem ognju, na njenem obrazu se je odražal obup.
Zelo sem se začudila, da sem jo po molitvah, ki sem jih zanjo darovala, zagledala v tako strašnem stanju. Vice.
Vprašala sem jo: »Ti moje molitve niso nič pomagale?« Odgovorila mi je, da ji moja molitev ni nič pomagala in da ji tudi ne bo.
Vprašala sem jo: »Ti tudi molitve, ki jih je zate darovala vsa skupnost, niso nič pomagale?« Odgovorila mi je, da ne.
Te molitve so pomagale drugim dušam.
Dejala sem ji: »Če vam moje molitve nič ne pomagajo, potem, prosim, ne prihajajte več.« Takoj je izginila.
A nisem prenehala moliti. Čez nekaj časa je spet prišla ponoči k meni, vendar že v drugačnem stanju. Vice.
Ni bila več v plamenih kakor prej in njen obraz je žarel, oči so ji sijale od veselja.
Povedala mi je, da imam resnično ljubezen do bližnjega, da so moje molitve pomagale mnogim dušam.
Spodbujala me je, naj ne preneham moliti za trpeče duše v vicah; ona ne bo več dolgo v vicah.
Božje sodbe so res nenavadne. Vice.

412 Okrog poldneva sem za trenutek stopila v kapelo in spet je v mojem srcu utripala moč milosti.
Medtem ko sem bila potopljena v zbranost, je satan zgrabil cvetlični lonček in ga besno, z vso močjo vrgel na tla.
Videla sem vso njegovo zagrizenost in ljubosumje. Vice.
V kapeli ni bilo nikogar, zato sem vstala od molitve, pobrala črepinje, presadila rožo ter jo hotela hitro postaviti na svoje mesto, preden kdo pride v kapelo.
To mi ni uspelo, ker so takoj vstopile mati prednica, sestra za-kristanka in še druge sestre.
Mati prednica se je čudila, kako sem nekaj premikala po oltarju, da je padel cvetlični lonček.
Sestra zakristanka ni skrivala svojega nezadovoljstva, jaz pa ji nisem poskušala ničesar pojasnjevati ali se opravičevati. Vice.
Zvečer pa sem bila zelo izčrpana in nisem mogla opravljati molitvene ure.
Poprosila sem mater prednico za dovoljenje, da bi smela prej iti k počitku.
Takoj sem zaspala. Vendar se je satan okrog enajste ure zaletel v mojo posteljo.
Takoj sem se zbudila in sem začela mirno moliti k svojemu angelu varuhu.
Tedaj sem zagledala duše, ki trpijo v vicah. Njihove podobe so bile kot sence, a med njimi sem videla veliko satanov.
Eden izmed njih si je prizadeval, da bi me napadel. V podobi mačke je skočil na moje ležišče in mi legel na noge.
Bil je težak kakor več pudov [1 pud = 16,38 kg]. Vice.
Ves ta čas sem molila rožni venec. Proti jutru so podobe izginile in lahko sem zaspala. Ko sem zjutraj prišla v kapelo, sem zaslišala glas v svoji duši:
"Z menoj si združena, ne boj se ničesar. Vedi pa, moj otrok, da te satan sovraži. Čeprav sovraži vsakega človeka, posebej gori v sovraštvu do tebe,
ker si njegovi oblasti iztrgala veliko duš." Vice.

1185 9. 7. 1937. Zvečer je prišla k meni ena od pokojnih sester in me prosila za en dan posta in da bi zanjo darovala vse vaje tega dneva.
Odgovorila sem, da prav.

1186 Drugi dan, takoj zjutraj, sem vse naredila po namenu za to sestro.
Pri sveti maši sem za trenutek doživljala njene muke, v duši sem občutila tako veliko lakoto po Bogu, da se mi je dozdevalo, da umiram
od hrepenenja po združitvi z njim. To ni trajalo dolgo, toda spoznala sem, kakšno je hrepenenje duš v vicah.

1226 Osmi dan devet-dnevnice Božjega usmiljenja.
Danes mi privedi duše, ki so v ječi vic, in jih potopi v globine mojega usmiljenja; naj potoki moje krvi pogasijo njihov ogenj.
Vse te duše neizmerno ljubim, saj zadoščujejo moji pravičnosti; ti jim moreš prinesti olajšanje.
Zajemi iz zaklada (64) moje Cerkve vse odpustke in jih daruj zanje.
Ko bi poznala njihovo trpljenje, bi zanje neprestano darovala duhovno miloščino in poravnavala dolgove moji pravičnosti. Vice.

1556 Ko sem za trenutek stopila v kapelo, mi je Gospod dal spoznati, da ima med izvoljenimi osebami še posebej izvoljene, ki jih vabi k višji svetosti,
k izjemni združitvi s seboj.
To so serafske duše, od katerih Bog pričakuje, da ga bolj ljubijo kakor druge; kljub temu, da ene kot druge živijo v samostanu, Bog vendarle želi,
da bi ga nekatere osebe še bolj ljubile kakor druge. Taka oseba razume povabilo, ker ji ga Bog daje na znotraj spoznati; ostane pa svobodna,
da povabilu sledi ali ne.
Od osebe je odvisno, ali bo zvesta navdihom Svetega Duha ali pa se bo Svetemu Duhu uprla. Spoznala sem, da je v vicah prostor, kjer bodo duše
Bogu plačevale dolg za to vrsto krivde; to je najtežje trpljenje med vsemi vrstami muk. Vice.
Oseba, ki jo je Bog posebej zaznamoval, (134) za vedno ostane zaznamovana, tako v nebesih kot v vicah ali v peklu.
V nebesih se bo od drugih oseb odlikovala po večji slavi, jasnosti in globljem spoznanju Boga; v vicah - z globljo bolečino, ker globlje spoznava Boga
in močneje koprni po njem; v peklu bo bolj trpela kot druge osebe, ker globlje spoznava, koga je izgubila.
Ta pečat izključne božje ljubezni se na njej ne more zabrisati.

1723 (88) Ponoči je prišla k meni duša neke gospodične in mi dala čutiti svojo navzočnost ter spoznati, da potrebuje mojo molitev.
Nekoliko sem pomolila, vendar se njen duh ni ločil od mene.
Tedaj sem v mislih rekla: "če si dobrega duha, me pusti pri miru, jutrišnji odpustki pa bodo zate."
V istem trenutku je duša zapustila mojo sobo; spoznala sem, da je v vicah.

Videnje vic - Magdalena Gornik

Iz knjige Magdalena Gornik, avtorice Martine Kraljič

Magdaleni so bile po Gospodovem naročilu večkrat pokazane vice, vedno pa na praznik vernih rajnih, 2. novembra.
Duše je videla kot prosojne postave, in to v treh razdelkih. Ti ste, ki so bile v prvem oddelku vic, so bile najbližje nebes.
Bile so bele in so se že malo svetile. Roke so imele dvignjene, slišala je, kako so molile. Njihovi globoki in mili vzdihljaji so razodevali njihovo trpljenje.
A njihovo trpljenje je bilo manjše od trpljenja duš v drugem oddelku.
Duše drugega oddelka so bile le po eni strani bele. Klečale so, bile so žalostne in so veliko bolj trpele.
Duše tretjega, najnižjega oddelka so trpele najbolj od vseh. Bile so popolnoma rjave, niti moliti jim ni bilo dano.
Magdalena jih je videla, kako so klečale in bridko jokale. Teh duš je bilo največ.
Tudi Magdalena je v vicah občutila njihovo trpljenje. Trpela je strašno žejo. Povedala je še, da vse duše v vicah potrpežljivo trpijo in prosijo ljudi za molitev.
Nekoč je rekla Dominiku Janežu »Ko bi vi videli, koliko trpijo duše v vicah, bi več molili zanje.« Vice.
Magdalena sama je za njihovo rešitev Gospodu darovala svojo molitev, prežeto s trpljenjem.

Iz Pričevanja međugorske vidkinje Vicke Ivanković o vicah

Z Jakovom sva bila pri njem doma. Prišla je Marija in rekla: "Zdaj bosta šla z mano, da vidita nebesa, pekel in vice."
Vice so ravno tako en velik prostor. Samo tam se ljudje ne vidijo. Vidi se edino tema, siva kot pepel. Osebe se stresajo, udarjajo, razbijajo.
Za njih je potrebno čim več moliti.
Potrebni so naših molitev, da se rešijo iz vic.


31 lis 2017 17:01
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4940
---------
Post Re: VERNIH DUŠ DAN 2017
MOLITEV SV. PAPEŽA GREGORIJA - molitev za duše v vicah


Če te tri molitve molimo vsak dan mesec dni za duše v vicah, bo ta rešena, pa četudi je v najtežjih vicah.
Tudi žrtvovanje spada zraven.

1. O Gospod Jezus Kristus, ta molitev naj bo zahvalna pesem za tvoj poslednji smrtni strah, za vse tvoje rane , tvoje bolečine, tvoj pot, tvojo žalost,
ko si iz ljubezni do nas trpel na Kalvariji. Jezus prosim te, daruj svojo sv. Kri, svoje rane Nebeškemu Očetu za grehe, ki jih je ta duša.storila in zagrešila.
Oče naš. Zdrava Marija.


2. O Gospod Jezus Kristus, ta molitev naj bo zahvalna pesem za tvoj poslednji smrtni strah, za tvojo veliko žalost, tvoje mučeništvo in za vse, kar si pretrpel
za nas, še posebno, ko so ti prebodli srce.
Prosim Te, daruj svoje mučeništvo in svojo žalost Nebeškemu Očetu za grehe, ki jih je ta duša.storila v mislih, besedah in dejanjih in opustitvah.
Oče naš. Zdrava Marija.


3. O Gospod Jezus Kristus, ta molitev naj bo zahvalna pesem za tvojo veliko ljubezen, ki jo imaš do človeštva in ki te je silila, da si prišel iz nebes na našo zemljo.
Za žalost, mučeništvo in smrt samo, ki si jo pretrpel za nas. prosim te, za neskončno ljubezen, s katero ljudem odpiraš vrata Raja, ki so ga izgubili
s svojimi grehi. Daruj Nebeškemu Očetu svoje neskončne zasluge za rešitev te duše.iz vic. operi vse s svojo dragoceno Krvjo.
Oče naš. Zdrava Marija.


ŽRTVOVANJE:
O ljubi Jezus, darujem ti dušo, da izprosim zanjo vse skrbi, dela, čednosti, zasluge, molitve, vzdihe, prošnje in ječanja Tvojega sv. življenja,
Tvojega pasijona, Tvoje smrti na križu, Tvojo dragoceno Kri, ki si jo prelil za naše zdravje in odrešenje z vsemi zaslugami Device Marije in sv. Jožefa
in vsemi svetniki. Daruj Nebeškemu Očetu te svoje neskončne zasluge za rešitev te duše.iz vic.
Oče naš. Zdrava Marija.

Ljuba Mati Božja je rekla v San Martinu (Italija): "Kdor reši eno dušo, reši sam sebe! Ljuba mladina, prosim moli!"

Če imate kako dušo še posebno radi, naredite to za njo. Neskončno vam bo hvaležna!
Več o odpustkih in pogojih za njih na




31 lis 2017 23:44
Profil Pošalji e-mail
Prikaži postove “stare”:  Redanje  
Započni novu temu Odgovori  [ 2 post(ov)a ] 


Online

Trenutno korisnika/ca: / i 0 gostiju.


Ne možeš započinjati nove teme.
Ne možeš odgovarati na postove.
Ne možeš uređivati svoje postove.
Ne možeš izbrisati svoje postove.
Ne možeš postati privitke.

Forum(o)Bir:  
cron