Sada je: 19 lip 2018 10:50.





Započni novu temu Odgovori  [ 69 post(ov)a ]  Stranica 1, 2, 3, 4, 5 ... 7  Sljedeća
 VSI SVETI - spomin na naše drage pokojne in vseh VERNIH DUŠ 
Autor/ica Poruka
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4960
Post VSI SVETI - spomin na naše drage pokojne in vseh VERNIH DUŠ
1. november 2010 Vsi sveti in Verne duše v vicah




Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so se podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami (prim C 8).

To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7).

Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti.

Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih.


30 lis 2010 14:50
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4960
Post Re: VSI SVETI - spomin na naše drage pokojne in vseh VERNIH DUŠ
VSI SVETI






V vzhodni Cerkvi so že v 4. stoletju praznovali spomin vseh svetih mučencev. Obhajali so ga spomladi v povezanosti z veliko nočjo, ker so se zavedali, da k dovršitvi Kristusovega poveličanja spada tudi poveličanje njegovih udov.

Pod vplivom vzhodne Cerkve so proti koncu 6. stoletja uvedli praznik vseh mučencev tudi v Rimu. Papež Bonifacij IV. pa je 13. maja leta 610 rimski tempelj Pantheon posvetil Devici Mariji in vsem mučencem.

Vsi sveti - kot praznik

Misel o praznovanju vseh svetnikov (in ne več samo mučencev) je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. (731-741) pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, vsem apostolom, mučencem in vsem svetnikom.

Vsi sveti 1. november

Papež Gregor IV. (827-844) je praznik izrecno iz 13. maja preložil na 1. november in ukazal, naj se slovesno praznuje v vesoljni Cerkvi. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali 1. novembra, pa imamo že iz časa pred letom 800.

Razlogi, zakaj je Cerkev uvedla praznik vseh svetih, nastajajo že kmalu po uvedbi: število svetnikov je tako narastlo, da se ni bilo več mogoče spominjati vsakega posebej v bogoslužju.

Na praznik vseh svetih se spominjamo predvsem tistih neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti nihče ni poznal in priznal.

Morda so živeli med nami, pa nismo vedeli, kaj je v njih ustvarila Božja milost. Ti so namreč znali z Božjo pomočjo tisto posvečenje, ki so ga pri krstu prejeli, v življenju ohranjati in izpolnjevati (prim. C 40).

Vsi sveti - veseli praznik

Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami (prim C 8).

To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7).

Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti.

Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih. To izraža tudi praznični hvalospev:

Danes v duhu gledamo tvoje sveto mesto,
nebeški Jeruzalem, ki je naša domovina.

Tam te obdajajo množice naših srečnih bratov in sester
in te vse veke slavijo.

Radujemo se poveličanja vseh svetih članov Cerkve
in ob njihovem zgledu in priprošnji
v veri potujemo obljubljeni sreči naproti.



(F. Oražem, Leto Kristusove skrivnosti, 111-113)


30 lis 2010 15:03
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4960
Post Re: VSI SVETI - spomin na naše drage pokojne in vseh VERNIH DUŠ

2. november - Verne duše v vicah:

Ali ste že kdaj pomislili, da bi kako dušo spravili v Nebesa? Še posebej na dan Vernih duš v vicah lahko dosežete to izjemno milost, ki nam jo jo Gospod podaril po svoji Cerkvi.

Za verne duše v vicah, potrebujemo milosti Božjega Usmiljenja, je potrebno iti z namenom, da ta trpeča duša gleda in doseže Nebeško Kraljestvo!

Marsikdo med vami ne ve, da lahko na ta dan doseže milost končnega zveličanja katerekoli duše, ki je v vicah, če tisti dan:

Na dan Vernih duš v vicah, 2. novembra je potrebno iti k maši, katere se trikrat zaporedoma darujejo Gospodu! Obvezno sprejeti Sveto obhajilo! Iti na grob duše za katero prosiš. Zmoliti rožni venec. In biti tisti dan brez greha!

Prav tako pa Cerkev naklanja v prvih 8 dneh novembra
popolni odpustek za rajne za vsak obisk pokopališča in molitev.

Tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah
in javnih kapelah 1. in 2. novembra
ter prejšnjo ali na naslednjo nedeljo,

če smo bili pri spovedi in obhajilu ter molili po namenu svetega očeta npr. očenaš.

Gospod si želi, da pridejo vsi ljudje v Nebesa! Z vsem kar imamo, se trudimo za Večno srečo vseh ljudi!

Sam Gospod je je rekel Sveti Favstini Kowalski: "Ko bi vedela kako trpijo duše v Vicah, bi za njih neprestanoma darovala molitve Mojemu brezmejnemu Usmiljenju"!

Več si lahko preberete na




MOLITEV SV. PAPEŽA GREGORIJA - molitev za duše v vicah


Če te tri molitve molimo vsak dan mesec dni za duše v vicah, bo ta rešena, pa četudi je v najtežjih vicah.
Tudi žrtvovanje spada zraven
.

1. O Gospod Jezus Kristus, ta molitev naj bo zahvalna pesem za tvoj poslednji smrtni strah, za vse tvoje rane , tvoje bolečine, tvoj pot, tvojo žalost, ko si iz ljubezni do nas trpel na Kalvariji. Jezus prosim te, daruj svojo sv. Kri, svoje rane Nebeškemu Očetu za grehe, ki jih je ta duša.storila in zagrešila.

Oče naš. Zdrava Marija.


2. O Gospod Jezus Kristus, ta molitev naj bo zahvalna pesem za tvoj poslednji smrtni strah, za tvojo veliko žalost, tvoje mučeništvo in za vse, kar si pretrpel za nas, še posebno, ko so ti prebodli srce. Prosim Te, daruj svoje mučeništvo in svojo žalost Nebeškemu Očetu za grehe, ki jih je ta duša.storila v mislih, besedah in dejanjih in opustitvah.

Oče naš. Zdrava Marija.


3. O Gospod Jezus Kristus, ta molitev naj bo zahvalna pesem za tvojo veliko ljubezen, ki jo imaš do človeštva in ki te je silila, da si prišel iz nebes na našo zemljo. Za žalost, mučeništvo in smrt samo, ki si jo pretrpel za nas. prosim te, za neskončno ljubezen, s katero ljudem odpiraš vrata Raja, ki so ga izgubili s svojimi grehi. Daruj Nebeškemu Očetu svoje neskončne zasluge za rešitev te duše.iz vic. operi vse s svojo dragoceno Krvjo.

Oče naš. Zdrava Marija.


ŽRTVOVANJE: O ljubi Jezus, darujem ti dušo, da izprosim zanjo vse skrbi, dela, čednosti, zasluge, molitve, vzdihe, prošnje in ječanja Tvojega sv. življenja, Tvojega pasijona, Tvoje smrti na križu, Tvojo dragoceno Kri, ki si jo prelil za naše zdravje in odrešenje z vsemi zaslugami Device Marije in sv. Jožefa in vsemi svetniki. Daruj Nebeškemu Očetu te svoje neskončne zasluge za rešitev te duše.iz vic.

Oče naš. Zdrava Marija.


Ljuba Mati Božja je rekla v San Martinu (Italija): "Kdor reši eno dušo, reši sam sebe! Ljuba mladina, prosim moli!"


Če imate kako dušo še posebno radi, naredite to za njo. Neskončno vam bo hvaležna!




Gospod, daj vsem rajnim večni mir in pokoj!
Večna luč naj jim sveti!
Naj počivajo v miru!
Amen



smjesko kriza smjesko moli_2 smjesko srce moli


30 lis 2010 15:28
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4960
Post Re: VSI SVETI - spomin na naše drage pokojne in vseh VERNIH DUŠ
Zmolila - MOLITEV SV. PAPEŽA GREGORIJA - smjesko kriza smjesko srce moli smjesko moli_1


30 lis 2010 18:32
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4960
Post Re: VSI SVETI - spomin na naše drage pokojne in vseh VERNIH DUŠ
2. MOLITEV SV. PAPEŽA GREGORIJA - smjesko kriza smjesko srce moli smjesko moli_1


31 lis 2010 10:27
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4960
Post Re: VSI SVETI - spomin na naše drage pokojne in vseh VERNIH DUŠ
Gospod, daj vsem mojim dragim rajnim večni mir in pokoj,
večna luč naj jim sveti,
naj počivajo v božjem miru.
Amen









smjesko kriza smjesko srce moli ande moli_1


01 stu 2010 05:10
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4960
Post Re: VSI SVETI - spomin na naše drage pokojne in vseh VERNIH DUŠ
Danes praznujemo dan VSEH SVETIH



Poslušajmo LITANIJE VSEH SVETNIKOV



smjesko kriza smjesko srce moli ande moli_1 smjesko moli_1 :andeo moli_3 :love:


01 stu 2010 10:30
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4960
Post Re: VSI SVETI - spomin na naše drage pokojne in vseh VERNIH DUŠ



3. MOLITEV SV. PAPEŽA GREGORIJA - smjesko kriza smjesko srce moli smjesko moli_1


01 stu 2010 10:41
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4960
Post Re: VSI SVETI - spomin na naše drage pokojne in vseh VERNIH DUŠ
2. novembra praznujemo dan VSEH VERNIH DUŠ.
O vernih dušah nam je precej povedala mistikinja Maria Simma v svoji knjigi "Moja doživetja z dušami v vicah".
Delček iz njene knjige dodajam tukaj:

Citat:
Pomoč dušam v vicah
Marija Simma je že od otroštva želela pomagati dušam v vicah, saj je tudi dneve odpustkov vneto izrabljala in opravila mnogo molitev za duše v vicah. Ni pa vedela, da za njihovo spravo lahko tudi trpimo, dokler trpljenje ni prišlo nadnjo.


Pomoč dušam v vicah


Z molitvijo in darovanjem odpustkov je Marija Simma že od otroštva pomagala dušam v vicah. Od leta 1940 so se ji duše v vicah javljale posamezno s prošnjo za molitveno pomoč. Na vse svete 1953 je začela pomagati dušam v vicah z zadostilnim trpljenjem.


PRESOJANJE PRIKAZOVANJ

Ali so resničnost ali samo plod domišljije, in se zaradi želje ali branja umetno porodijo? Različna dejstva govorijo za resničnost prikazovanj in zadostilnega trpljenja.

- Marija Simma je že od zgodnjega otroštva želela pomagati dušam v vicah, saj je tudi dneve odpustkov vneto izrabljala in opravila mnogo za ta namen predpisanih molitev za duše v vicah. Ni pa vedela, da za njihovo spravo lahko tudi trpimo, dokler trpljenje ni prišlo nadnjo. To zadostilno trp­ljenje je težko, kot so vice same, in potreben je bil popoln duh samožrtvovanja ter zavest zaobljube, da je lahko popolnoma prostovoljno sprejela nase namesto njih vse to trpljenje.

- Kar je Marija Simma zvedela od duš v vicah o današnjem času, njegovih stiskah, nevarnostih ter odrešenjskih sredstvih in kar je v najtežjih trenutkih trpljenja spoznala in ji je bilo v tolažbo, je popolnoma v skladu z verskim naukom o Božjem usmiljenju in pravičnosti in z naukom o vicah ter s spoznanji in izkušnjami cerkvene oblasti.


KAKO LAHKO POMAGAMO DUŠAM V VICAH?

1. Posebno z mašno daritvijo, ki je nenadomestljiva.

2. Zadostilno trpljenje. Vsako trpljenje, bodisi telesno, bodisi duševno, ki ga darujemo za duše v vicah, jim prinese veliko olajšanje.

3. Rožni venec je za mašno daritvijo najučinkovitejše sredstvo za pomoč dušam v vicah. S pomočjo rožnega venca so vsak dan rešene številne duše, ki bi sicer morale trpeti še mnogo let.

4. Tudi pobožnost križevega pota lahko prinese ve­liko olajšanje.

5. Neprecenljivi so odpustki, pravijo duše v vicah. Pomenijo namreč prilastitev zadoščenja, ki ga je nebeškemu Očetu izkazal Jezus Kristus. Kdor v življenju pogosto daruje odpustke za duše v vi­cah, bo tudi v poslednji uri v večji meri kot drugi deležen milosti popolnega odpustka. Grozno bi bilo, če ne bi izkoristili teh zakladov Cerkve za duše v vicah. Podobno kot je grozno, če stojiš pred goro zlata in imaš možnost, da si od tam lahko vzameš toliko, kolikor te je volja, da bi od tega dal hudo trpečemu, ki sam zase tega ne more storiti, ti pa se toliko ne potrudiš, da bi iztegnil roko in mu dal.

Marsikje molitev za odpustke iz leta v leto bolj pojenjuje, in to tudi v naših krajih. Ljudje bi se morali tega bolj držati.

6. Miloščina in dobra dela, še posebej darovi za misijone.

7. Tudi prižiganje sveč naj bi pomagalo dušam v vicah, predvsem ker je to dejanje pozornosti in ljubezni, pa tudi zato, ker so sveče blagoslovljene in svetijo v temo duš v vicah.

8. Tudi kropljenje z blagoslovljeno vodo lajša bolečine.


DUŠE V VICAH IN UMIRAJOČI

Duše v vicah pravijo: Mnogo ljudi pride v pekel zato, ker premalo molimo zanje. Vsako jutro in vsak večer naj bi molili naslednjo molitev za odpuščanje grehov:

Jezus, Ti, ki tako iskreno ljubiš duše,
prosim in rotim Te
pri smrtnem boju Tvojega presvetega Srca
in pri bolečinah Tvoje presvete Matere,
očisti s svojo krvjo vse grešnike sveta,
ki so zdaj v smrtnem boju in bodo še danes umrli.
Božje Srce Jezusovo,
ki si moralo pretrpeti smrtni strah,
usmili se umirajočih. Amen."


Marija Simma je nekoč videla mnogo duš na tehtnici med peklom in vicami.


NAVODILA

Duše v vicah zelo skrbijo za nas ljudi in za Božje kraljestvo.

Na to kažejo navodila, ki jih je prejela Marija Simma. Tele lahko najdemo med drugim v njenih zapiskih: Ne bi se smeli pritoževati nad današnjimi slabimi časi. Staršem bi morali povedati, da nosijo glavno krivdo. Starši otroku ne bi mogli narediti slabše uslnge, kot če mu izpolnijo vsako željo in mu dajo vse, kar hoče, da je le zadovoljen in ne kriči. Na tak način lahko že otroku vcepijo ošabnost. Ko pa potem ta otrok pride v šolo, se ne zna niti prekrižati niti zmoliti očenaš. O dragem Bogu pogosto ne ve čisto nič. Starši se skušajo opravičiti z izgovorom, češ da je to naloga katehetov in veroučiteljev.

Kjer ne začnemo z veroukom že pri majhnih otrocih, vera kasneje ni trdna. Naučite otroka odpovedovanja! Zakaj je danes ta verska ravnodušnost, ta moralni propad? To je zaradi tega, ker se otroci ne naučijo odpovedovanja. To rodi kasneje nezadovoljneže in razuzdance, ki hočejo vse poskusiti in živeti čimbolj udobno. Zato je toliko spolnega občevanja, preprečevanja spočetja in umorov v materinem telesn. Ti nerojeni otroci vpijejo v nebo po maščevanju. Njihovo število je danes marsikje večje kot število rojenih otrok. Zakon proti prekinitvi nosečnosti mora biti strožji, pa se ta vrši že pri štirinajstletnih deklicah; dolžnost vsakega zdravnika, ki pri pregledu odkrije prekinitev nosečnosti, je, da to prijavi pristojnim oblastem, ker ga sicer bremeni velika odgovornost.

Kdor se kot otrok ni naučil odpovedovanja, postane sebičen, neprijazen, gospodovalen. Zato je danes toliko sovraštva in pomanjkanja ljubezni. Če hocemo imeti lepše čase, moramo otroke bolje vzgajati.

Strašno grešimo tudi v ljubezni do bližnjega, posebno zaradi obrekovanja, klevetanja in prevar. Kje se vse to začne? V mislih. Naučiti se moramo takoj izključevati neljubeznive misli. Tega se moramo naučiti že kot otroci. V kali zatri vsako neljubo misel, in nikoli ne boš neljubeznivo sodil.

Dolžnost vsakega katoličana je apostolat, za nekoga je to v poklicu, za drugega, da je dober zgled. Tožimo, da se mnogi pogubljajo zaradi nemoralnega in protiverskega govorjenja. Zakaj pa drugi molčijo? Tudi drugi morajo braniti svoje prepričanje in se priznati za kristjane. Ali je že bilo kdaj v zgodovini Cerkve reševanje duš in krščanske kulture tako nujno in naloga laikov tako zahtevna kakor danes? Božje kraljestvo bi morali zopet vsi kristjani bolj iskati in bolj uveljavljati, saj drugače ljudje nismo več sposobni prepoznati delovanja Božje Previdnosti. Skrb za dušo ne sme biti zapostavljena zaradi pretirane skrbi za telo.

22. januarja 1955 sem ponoči razločno, glasno in jasno zaslišala besede: ,,Bog zahteva zadoščevanje!" S prostovoljnim žrtvovanjem in molitvijo lahko veliko naredimo za zadoščevanje. Če pa tega ne naredimo prostovoljno, bo Bog s silo prišel po zadostilne žrtve. Moramo zadoščevati.




Marija Simma, Moja doživetja z dušami v vicah,


01 stu 2010 22:45
Profil Pošalji e-mail
VIP član
Avatar

Pridružen/a: 11 lis 2009 17:52
Postovi: 4960
---------
Post Re: VSI SVETI - spomin na naše drage pokojne in vseh VERNIH DUŠ
Jezus, Ti, ki tako iskreno ljubiš duše,
prosim in rotim Te
pri smrtnem boju Tvojega presvetega Srca
in pri bolečinah Tvoje presvete Matere,
očisti s svojo krvjo vse grešnike sveta,
ki so zdaj v smrtnem boju in bodo še danes umrli.
Božje Srce Jezusovo,
ki si moralo pretrpeti smrtni strah,
usmili se umirajočih. Amen."



4. MOLITEV SV. PAPEŽA GREGORIJA - smjesko kriza smjesko srce moli smjesko moli_1


02 stu 2010 07:13
Profil Pošalji e-mail
Prikaži postove “stare”:  Redanje  
Započni novu temu Odgovori  [ 69 post(ov)a ]  Stranica 1, 2, 3, 4, 5 ... 7  Sljedeća


Online

Trenutno korisnika/ca: / i 0 gostiju.


Ne možeš započinjati nove teme.
Ne možeš odgovarati na postove.
Ne možeš uređivati svoje postove.
Ne možeš izbrisati svoje postove.
Ne možeš postati privitke.

Forum(o)Bir:  
cron